Cena bencina je v zadnjih tednih poskočila za skoraj pet odstotkov, kar je občutno nad povprečjem EU. Delovna skupina, ki jo je ustanovila nemška vlada, poskuša najti rešitev, hkrati pa naftne družbe obtožuje ustvarjanja ekstradobičkov, poroča Euronews.
Velike razlike med sosedami
Razkorak v primerjavi s sosednjimi državami je očiten. V Franciji in Avstriji so se cene dvignile za približno dva odstotka, v Estoniji za 3,6 in v Luksemburgu za 3,5 odstotka. Na Slovaškem in Madžarskem so dosegle le 0,1-odstotno rast. Evropska komisija, ki vsak teden objavlja podatke v svojem biltenu o nafti, je izpostavila posebej strme poraste v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in Finskem.
Nizozemski vozniki trenutno plačujejo najvišjo ceno bencina v Evropi, ki je prejšnji teden v povprečju znašala 2,17 evra na liter, Nemčija ji tesno sledi z 2,08 evra, v samem vrhu pa je tudi Finska, znana po tradicionalno visokih cenah dizelskega goriva in bencina.
Glavni krivec
Kot poroča Euronews, največji razlog za razlike v cenah tiči v nacionalnih davčnih sistemih. Nemčija ima tradicionalno višje davke na energijo iz fosilnih goriv, deloma zaradi okoljskih razlogov, deloma pa za financiranje infrastrukture. Poleg tega zaračunava tudi prispevek za emisije CO2, kar zvišuje končno ceno.
Zaradi tega Nemci avtomatično plačajo več, ko cene surove nafte na svetovnem trgu zrastejo. V mnogih drugih evropskih državah so DDV ter trošarine na nafto in CO2 strukturno nižji.
Primerjava ukrepov v regiji
Hrvaška in Madžarska sta uvedli omejitve cen na bencinskih servisih. Na Hrvaškem od danes velja fiksna cena 1,50 evra za liter. Na Madžarskem je bencin omejen na 1,51 evra, dizel pa na 1,59 evra, vendar ukrep velja le za domačine, turisti s tujimi registrskimi tablicami plačujejo več. V Avstriji imajo pravilo, da smejo bencinski servisi cene zvišati le enkrat na dan, točno opoldne. Znižanja so po drugi strani možna kadar koli. To povečuje transparentnost za potrošnike, čeprav je vprašljivo, ali dejansko vodi do nižjih cen, piše Euronews.
Politika ostro nad naftne korporacije
Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche je kritizirala prakso, po kateri cene goriva strmo zrastejo ob podražitvi surove nafte, a se le počasi znižujejo, ko cena pade. Vlada želi ta mehanizem razbiti in predlaga uvedbo avstrijskega modela omejevanja dvigov cen.
Kot piše Euronews, je predsednik delovne skupine Sepp Müller po ponedeljkovem sestanku naftna podjetja neposredno obtožil napihovanja cen. Nova študija, ki jo navaja Handelsblatt, potrjuje, da podjetja redno izkoriščajo krize za hitro zviševanje cen, ki ga ni mogoče pojasniti izključno z rastjo stroškov surove nafte. "Tu se ustvarjajo zares visoki dobički. Ne bomo dovolili, da nas tukaj goljufajo," je dejal Müller in pozval kartelni urad k razširitvi pooblastil za ukrepanje proti čezmernim cenam.
Naftna industrija vrača udarec
Predstavniki nemških podružnic BP in Shell ter panožna združenja so vse obtožbe zavrnili. Christian Küchen, generalni direktor energetskega združenja, trdi, da se marže od začetka vojne v Iranu niso spreminjale.
Nemška industrija pa opozarja predvsem na politično vmešavanje v oblikovanje cen. V skupni izjavi so poudarili, da več kot polovico cene goriva predstavljajo davki in dajatve. "Kdor želi trajno znižati cene goriva, se mora pogovoriti o deležu države, ne pa posegati v tržno tekmovanje." Po pisanju Euronews so s tem odgovornost preložili neposredno na zvezno vlado.