"Rusija mora doumeti, da je Nato struktura za transatlantske odnose, mi pa moramo tudi upoštevati, da ima Rusija legitimne skrbi na področju varnosti," je dejal.

Generalni sekretar Nata je dejal, da je pripravljen na pogovor o predlogu ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva za oblikovanje nove evropske varnostne arhitekture. "Če bo takšen dialog ustvaril novo zaupanje in upošteval legitimne varnostne interese Rusije, je lahko zelo ploden," je dejal.

V pogovoru je spregovoril tudi o možnosti izbruha novih konfliktov, povezanih s podnebnimi spremembami, saj si bodo države prizadevale zagotoviti dovolj surovin, zlasti pitne vode. Pri tem je kot primer navedel spor okoli Arktike.

"Povečalo se bo število ljudi, ki bodo morali zaradi posledic podnebnih sprememb zapustiti domove, kar lahko destabilizira položaj na območjih, ki so že zdaj nestabilna," je dodal.

Nekdanji danski premier Rasmussen, ki je vodenje severnoatlantskega zavezništva prevzel prejšnji mesec, se je v pogovoru za FT zavzel tudi za reformo Nata. "Nato je bil zgodba o uspehu. Vendar pa menim, da je zdaj zelo pomembno zagotoviti, da se bo prilagodil varnostnemu okolju 21. stoletja," je dejal.

V zvezi z Afganistanom je priznal, da podpora Natovi misiji v tej državi v javnosti pada, ter poudaril, da je ključno pospešiti polno predajo različnih odgovornosti, recimo na področjih varnosti, izobraževanja, zdravstva in upravljanja z državo, Afganistancem.

Ključno sporočilo je zdaj tranzicija. Afganistancem moramo pokazati luč na koncu predora, je poudaril, a ob tem dodal, da bo Nato v Afganistanu ostal, dokler bo potrebno oziroma dokler ne bo končal svojega dela.