Po mnenju generalnega pravobranilca Atanasiosa Rantosa je Evropska komisija neupravičeno zadržala informacije o pogodbah o nabavi cepiv proti covidu-19. Rantos je zato predlagal, da naj Sodišče EU v Luxembourgu zavrne argumente komisije in potrdi ustrezni sodbi Splošnega sodišča EU proti Evropski komisiji iz leta 2024.
Primer se nanaša na zahtevo poslancev Evropskega parlamenta in javnosti, ki so želeli dostop do pogodb o nabavi cepiv v EU, podpisanih med pandemijo covida-19.
Med pandemijo v letih 2020 in 2021 se je Evropska komisija v imenu držav članic pogajala o pogodbah s farmacevtskimi podjetji in sklenila dogovor o nakupu cepiv. Za pogajanja je bila odgovorna ekipa uradnikov komisije in strokovnjakov iz držav članic. Glede na izjavo Sodišča EU je bilo sproščenih 2,7 milijarde evrov za oddajo zavezujočega naročila za več kot milijardo odmerkov cepiva.
Leta 2021 je več poslancev Evropskega parlamenta in posameznikov zahtevalo dostop do teh pogodb in nekaterih z njimi povezanih dokumentov. Evropska komisija jim je odobrila le delni dostop, pri čemer je zlasti izbrisala imena članov pogajalske skupine in nekatere pogodbene klavzule v zvezi z odškodnino farmacevtskim podjetjem. Komisija je to utemeljila z zaščito zasebnosti in poslovnih interesov.
Poslanci in javnost so se na odločitev komisije pritožili na Splošno sodišče EU, ki je 17. julija 2024 v dveh sodbah razsodilo v njihovo korist. Vendar se je Evropska komisija na sodbi pritožila.
Generalni pravobranilec je v svojem pravnem mnenju pred končno odločitvijo v zadevi zdaj predlagal, da Sodišče EU potrdi odločitev Splošnega sodišča EU. Rantos je pri tem opozoril na poseben javni interes za zagotavljanje preglednosti pri pogajanjih o pogodbah.
Mnenje generalnega pravobranilca za Sodišče EU sicer ni zavezujoče, a mu sodniki običajno sledijo. Odločitev sodišča je po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakovati v prihodnjih mesecih.
V ločenem, zelo odmevnem primeru je Splošno sodišče EU maja lani razsodilo, da je Evropska komisija ravnala napačno, ko je zadržala besedilna sporočila, ki sta si jih izmenjala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in direktor farmacevtskega podjetja Pfizer Albert Bourla.
Očitki o nepreglednem ravnanju v času pandemije covida-19 so bili tudi v središču predloga nezaupnice evropskih poslancev proti Evropski komisiji Ursule von der Leyen julija lani, ki pa ni bila uspešna.