Pet let po vojaškem puču nad civilno mjanmarsko vlado in hišnem priporu voditeljice Nacionalne lige za demokracijo Aung San Suu Kyi se poskuša vojaška hunta izvleči iz mednarodne izolacije. Čeprav v državi še naprej neusmiljeno vihra državljanska vojna s pestrimi etničnimi opozicijskimi gverilskimi vojskami, si želi Mjanmar spet postati polnopravna članica enajstčlanske regionalne organizacije Zveze držav jugovzhodne Azije (Asean). Toda tam še ni prostora za vrnitev Mjanmara. Zaradi tega poskuša mjanmarski general Min Aung Hlaing, ki je bil na posebnem volilnem kongresu izvoljen za predsednika države aprila letos, izolacijo preseči z obiski prijateljskih in okoliških držav.
V ponedeljek je obiskal Rusijo in tamkajšnjega predsednika Vladimirja Putina, kjer je sklepal nove orožarske in gospodarske posle. Rusija se je v minulih letih s prodajo orožja vojski zavihtela na mesto druge najpomembnejše strateške partnerice Mjanmara, takoj za Kitajsko. Min Aung Hlaing je bil sicer v zadnjih letih redni gost v Moskvi, njegov tokratni obisk v ruski prestolnici je že peti, odkar je hunta prevzela oblast.
Pomembni dobavitelj orožja
Z njim je hotel Hlaing poglobiti še strateške odnose z Rusijo, potem ko sta državi že pozimi letos sklenili petletni strateški vojaški obrambni dogovor. Hlaing si je v občutljivem času, ko se vojski na bojišču tudi zaradi ruskega orožja vračajo uspehi, poskusil zagotoviti nadaljnjo rusko vojaško pomoč in gospodarsko sodelovanje. Eno ključnih orožij, ki jih Rusija dobavlja Mjanmaru, so njihovi lovci suhoj in bojni helikopterji. Z njimi vojska redno napada položaje uporniških etničnih vojska, čeprav v zadnjem času vse bolj uporablja brezpilotne letalnike. Tudi različne vrste dronov – tako izvidniške, napadalne kot kamikaze – mjanmarska vojska dobiva iz Rusije. Ta dobava dronov naj bi potekala že vsaj dve leti, sicer pa jih hunta nakupuje tudi v Iranu, Belorusiji in na Kitajskem.
Po petih letih državljanske vojne je bilo v konfliktu ubitih 100.000 ljudi, vojska sedaj nadzoruje 21 odstotkov ozemlja, uporniške skupine pa dobrih 42 odstotkov. Šestnajst milijonov prebivalcev Mjanmara potrebuje humanitarno pomoč.
Asean ne sledi Tajski
Mjanmarska vojska z letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ki so jih v mednarodnih krogih opisali za nepoštene in nepravične, in sledečo izbiro novega predsednika poskuša ustvarjati vtis, da so izpolnili dane obljube o tranziciji v državi po vojaškem udaru leta 2021. Toda v Aseanu vztrajajo, da niso izpolnjeni pogoji za normalizacijo odnosov in vrnitev Mjanmara za mizo odločanja v organizaciji. Generalu Hlaingu, ki je oblekel civilno predsedniško obleko, tako z obiski na Kitajskem, Tajskem, v Laosu in Indiji ni uspelo prebiti mednarodne izolacije. Vendarle ima v teh državah pragmatične sogovornike. Tajski premier Anutin Charnvirakul se je denimo zavzel za premišljen pristop Aseana k ponovnemu vzpostavljanju odnosov z Mjanmarom. Toda Asean še naprej od mjanmarskih vojaških oblasti terja izpolnitev njihovega pet let starega mirovnega načrta, ki predvideva dialog med vojaško hunto in opozicijskimi skupinami. Prav tako so načrtovali oblikovanje posredniškega instituta posebnega odposlanca, ki bi pomagal strani voditi skozi težaven dialog iskanja nacionalnega soglasja za končanje spopadov in vrnitev civilne uprave.
Njihove zahteve vključujejo tudi takojšnjo in brezpogojno izpustitev zdaj že 81-letne Aung San Suu Kyi, ki so jo v vojaški hunti po njenem priprtju obsodili zaradi korupcije, spodbujanja nemirov, volilnih nepravilnosti in kršitev zakona o državnih skrivnostih. Te kazni mednarodna skupnost, vključno z Aseanom, ne priznava. Vojaška hunta je 33-letno zaporno kazen, ki jo Suu Kyijeva prestaja na neznani lokaciji v hišnem priporu, medtem že dvakrat zmanjšala – nazadnje zgolj še na šestino prvotne kazni. Ponovno je uradni Nepjido poskušal pred tedni pokazati dobro voljo mednarodni skupnosti s tem, da so Mednarodnemu odboru Rdečega križa dovolili obisk Aung San Suu Kyi.