Rezultati, ki so jih objavili strokovnjaki z raziskovalnega inštituta Ipsos in Globalnega inštituta za žensko vodstvo na londonskem King's Collegeu, kažejo, da skoraj tretjina moških iz generacije Z meni, da bi žena morala ubogati svojega moža. Podobno tretjina anketiranih moških, rojenih med letoma 1997 in 2012, verjame, da bi moral imeti mož zadnjo besedo pri pomembnih družinskih odločitvah.
Primerjava z generacijo babyboomerjev, torej s tistimi, ki so bili rojeni med letoma 1946 in 1964, razkriva globok prepad v dojemanju družbenih vlog. Medtem ko le 13 odstotkov moških iz starejše generacije meni, da mora žena vedno ubogati moža, je ta delež pri mlajših moških kar dvakrat višji.
Moški ujeti v spolne norme
Razlike so očitne tudi pri drugih družbenih normah. Skoraj četrtina moških iz generacije Z meni, da ženske ne bi smele biti preveč neodvisne ali samozadostne, medtem ko je takšnega mnenja le 12 odstotkov moških iz baby boom generacije. Prav tako se kažejo razlike pri pogledih na spolnost: 21 odstotkov moških iz generacije Z meni, da prava ženska nikoli ne bi smela dati povoda za spolni odnos, medtem ko je v starejši generaciji takšnega mnenja le sedem odstotkov moških.
Raziskovalci opozarjajo, da ti podatki ne kažejo le omejujočih pričakovanj do žensk, temveč tudi to, da si moški iz generacije Z postavljajo lastne stroge omejitve. Kar 30 odstotkov moških iz te generacije meni, da moški prijateljem ne bi smeli izkazovati naklonjenosti, medtem ko 21 odstotkov verjame, da so moški, ki skrbijo za otroke, manj možati.
Karierno uspešne ženske bolj privlačne
Julia Gillard, nekdanja avstralska premierka, je rezultate raziskave označila za skrb vzbujajoče. »Mnogi moški generacije Z ne le postavljajo omejujoča pričakovanja ženskam, ampak so tudi sami ujeti v omejevalne spolne norme,« je dejala. »Moramo si še naprej prizadevati, da odpravimo idejo o igri z ničelnim izidom, v kateri so ženske edine upravičenke do sveta, v katerem vlada enakost spolov.«
Strokovnjaki kot možne razloge za ta premik navajajo gospodarske dejavnosti in občutek izgube statusa. Prof. Heejung Chung, vodja raziskave, pojasnjuje, da mnogi mladi moški čutijo strah pred izgubo družbenega položaja, kar ustvarja vakuum, ki ga polnijo retorika in glasovi, usmerjeni proti prizadevanjem za enakost spolov.
V prejšnjih generacijah so moški svojo moškost pogosto dokazovali skozi vlogo finančnega skrbnika družine in vlogo zaščitnika, danes pa so te priložnosti zaradi gospodarskih razmer manj dostopne. Ker jim primanjkuje pozitivnih in raznolikih predstav o tem, kaj pomeni biti sodoben moški, se pogosto zatekajo k bolj tradicionalnim in rigidnim predstavam.
Podatki hkrati razkrivajo zanimivo protislovje: čeprav moški iz generacije Z zagovarjajo bolj tradicionalne vloge, jih kar 41 odstotkov hkrati meni, da so karierno uspešne ženske bolj privlačne, kar kaže na negotovost in kompleksnost njihovih vrednot v sodobnem svetu.
