Po poročanju časnika so ukrajinski, evropski in ameriški uradniki o tem predlogu že večkrat govorili na srečanjih decembra lani in januarja letos, vključeval pa naj bi večstopenjski odziv na kakršne koli ruske kršitve dogovorjenega premirja.
Po navedbah obveščenih virov bi ruska kršitev prekinitve ognja že v 24 urah sprožila odziv, sprva z diplomatskim opozorilom, po potrebi pa tudi z akcijo ukrajinske vojske s ciljem ustavitve kršitev.
Če bi Rusija kršitve nadaljevala, bi v drugi fazi posredovale sile t. i. koalicije voljnih, v kateri so številne članice EU pa tudi Velika Britanija, Norveška, Islandija in Turčija.
V primeru razširjenega napada bi 72 ur po prvi kršitvi premirja sledil koordiniran odgovor evropskih in ameriških sil.
O načrtu so se ukrajinski, evropski in ameriški uradniki po navedbah obveščenih virov pogovarjali decembra v Parizu, svetovalci za nacionalno varnost koalicije voljnih pa 3. januarja v Kijevu. O tem, kako bi bile pripravljene sodelovati ZDA, pa se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski decembra lani pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu.
Velika Britanija in Francija sta se zavezali, da bosta v Ukrajino napotili vojsko v okviru varnostnih jamstev, ki jih podpirajo ZDA v skladu z mirovnim sporazumom v 20 točkah, katerega cilj je končati skoraj štiri leta trajajočo rusko invazijo.
Po srečanju v Parizu so ključne zaveznice Kijeva povedale, da bi po uveljavitvi prekinitve ognja sile pod evropskim vodstvom Ukrajini zagotavljale varnost v zraku, na morju in kopnem ob obveščevalni in logistični podpori ZDA.
Za trajnost premirja bo sicer ključnega pomena nadzor nad njegovim uresničevanjem, še navaja časnik, ki dodaja, da so ZDA ponudile visokotehnološke zmogljivosti za nadzor vzdolž 1400 kilometrov dolge frontne črte.
Predstavniki Kijeva in Moskve bodo v sredo in četrtek v Abu Dabiju nadaljevali pogovore za končanje vojne, ki sta jih državi ob posredovanju Washingtona začeli pred nekaj več kot tednom dni.