Zima je v Labennu, obmorskem letovišču na južni atlantski obali Francije, sezona neviht. Na plaži je bunker iz druge svetovne vojne napol zakopan v sipinah. Reševalni stolp bo kmalu prav tako pogoltnilo morje, zato je morala občina zgraditi novega, bolj oddaljenega od obale, poroča RFI.
»Dobro vemo, da bo izginilo tudi vse parkirišče ob plaži,« pravi županja Labenna Stéphanie Chessoux. »Tako kot določena podjetja bomo tudi mi morali sprejeti ta naravni proces. Elementi si ponovno jemljejo, kar jim pripada.«
Prepuščeni morju in pesku
Ta del Francije vsako leto zaradi erozije izgubi približno dva metra obale. V Labennu se vse več zemljišč spreminja v peščene sipine. Te danes obdajajo območje nekdanjega sanatorija, kamor so nekoč bolniki s tuberkulozo prihajali vdihovat morski zrak.
Betonska stavba iz dvajsetih let prejšnjega stoletja je vsebovala azbest in zaradi propadanja predstavljala zdravstveno tveganje. Lokalna oblast jo je lani oktobra porušila.
»Ocean se ji je približal, hkrati pa se je stavba zaradi bližine morja, peska in slanega zraka močno poškodovala – vse kovinske dele v betonu je razjedalo,« pojasnjuje Laure Guilhem-Tauzin iz agencije za zaščito obale, pristojne za regijo Akvitanija.
»Z rušitvijo smo želeli predvsem naravi vrniti njen prostor in srednjeročno preprečiti onesnaženje morja,« dodaja.
»Prav tako smo želeli preprečiti, da bi kakšen vlagatelj, ki bi podcenil stroške obnove in vzdrževanja, stavbo znova uredil – samo zato, da bi jo morali čez 15 ali 20 let porušiti.«
50.000 ogroženih stavb
Zdaj bo 12.000 kvadratnih metrov veliko območje namenjeno projektu zasaditve rastlinja, ki pomaga stabilizirati pesek.
Posadili bodo vrste, prilagojene rasti na sipinah, pravi Laure Guilhem-Tauzin: »Rastline zadržujejo pesek in utrjujejo sipine. Med nevihtami preprečujejo, da bi pesek prodiral v notranjost.«
Projekt je primer tako imenovanih naravnih rešitev, ki so pogosto najučinkovitejše. »Poplavni močvirni pas ščiti zeleno območje za obalo bolje kot betonski zid, ki se lahko v eni sami nevihti poruši,« pojasnjuje.
Po vsej Franciji bi lahko bilo do leta 2100 zaradi krčenja obale ogroženih kar 50.000 stavb. Dolgoročno nekateri strokovnjaki menijo, da bo država morala razmisliti o še bolj radikalnih ukrepih, kot je nadzorovani umik – preselitev skupnosti stran od obale in prepustitev nižinskih območij morju, še lahko preberemo na portalu RFI.
