Desnica in sredina medtem iščeta možnosti za konsolidacijo okrog skupnega kandidata. Število kandidatov bo glede na trenutne obete rekordno.
Najvidnejša predstavnica francoske skrajne desnice Marine Le Pen ima glede na zadnje ankete, ki jih je danes objavil francoski časnik Le Figaro, daleč najvišjo podporo med deklariranimi kandidati za naslednjega predsednika ali predsednico Francije.
Podpira jo med 34 in 36 odstotkov volivcev, na drugem mestu pa ji še naprej sledi vodja skrajno leve Nepokorne Francije (LFI) Jean-Luc Melenchon s podporo med 18 in 19 odstotki.
Francija tako ostaja politično polarizirana, med obema skrajnostma pa se zlasti na desnici in sredini, delno pa tudi na levici, napoveduje oster boj za ostale glasove.
V najboljšem položaju ostajata kandidat sredine in nekdanji premier Edouard Philippe z 11 do 14 odstotki in predstavnik leve sredine Raphael Glucksmann, ki mu pripisujejo od 11 do 13 odstotkov. Podpora sicer obema zlagoma upada. Sledita jima še en nekdanji premier Gabriel Attal s približno 10 odstotki in vodja desnih Republikancev (LR), nekdanji notranji minister Bruno Retailleau, ki mu pripisujejo od pet do osem odstotkov glasov.
Na predsedniških volitvah v Franciji, ki bodo aprila prihodnje leto, se obeta rekordno število kandidatov. Doslej je uradno prijavljenih že več kot 20, končno število pa bi bilo lahko še višje.
Na desnici in sredini se zaradi razpršenosti glasov v zadnjem času krepijo pozivi k primarnim volitvam, na katerih bi izbrali skupnega kandidata. S tem bi se konsolidirali in povečali svoje možnosti za uspeh v boju proti obema skrajnostma, ciljali pa bi verjetno zlasti na preboj v drugi krog in nato potencialno širšo podporo proti skrajni desnici in Le Pen.
Ankete namreč kažejo tudi, da bi Le Pen v drugem krogu, ki bo najverjetneje sledil prvemu, prepričljivo premagala Melenchona. Ta se je enako kot Le Pen že trikrat potegoval za predsedniški položaj, vendar se mu doslej ni uspelo prebiti v drugi krog. Le Pen je medtem to uspelo dvakrat, v letih 2017 in 2022, vendar je obakrat izgubila proti trenutnemu predsedniku Emmanuelu Macronu.
Tokrat upa, da bo v četrtem poskusu vendarle postala predsednica države. Za nedavne proteste, ki so v zadnjih tednih zajeli vso državo, je Le Pen v nedeljskem pogovoru za ameriški CBS okrivila gospodarske težave in skrajno levico. Kot enega širših problemov v državi je kot že mnogokrat doslej izpostavila priseljevanje, hkrati pa je zatrdila, da je Francija "najmanj rasistična" država na svetu.