Tudi letos natečaj izpostavlja izjemne vizualne zgodbe z vsega sveta ter opozarja na ključne družbene, politične in okoljske teme našega časa. Na natečaj se je prijavilo skoraj 3750 fotografov iz 141 držav, ki so skupaj oddali več kot 57.000 fotografij. Izbor najboljših del je potekal v več fazah: najprej je šest regionalnih žirij izbralo finaliste v posameznih kategorijah – fotografija, fotografska zgodba in dolgoročni projekt – nato pa je globalna žirija med njimi določila končne zmagovalce posameznih kategorij po regijah. Rezultat je obsežna galerija več kot 100 nagrajenih fotografij, ki po besedah organizatorjev predstavlja »nujen portret našega sveta danes«.
Predsednica globalne žirije Kira Pollack, sicer sodelavka Harvardovega centra Shorenstein, je ob razglasitvi poudarila pomen vizualnega novinarstva v sodobni družbi. »To je ključen trenutek – za demokracijo, za resnico, za vprašanje, kaj smo kot družba pripravljeni videti in na kaj smo pripravljeni opozoriti ter kaj smo pripravljeni prezreti,« je dejala. Ob tem je dodala, da fotografija ostaja eno najmočnejših orodij za razumevanje sveta, saj presega jezikovne in kulturne meje ter spodbuja tako javnost kot odločevalce k ukrepanju.
Osebne zgodbe
Med najmočnejšimi izbranimi fotografijami so seveda podobe vojn, ki jih vsakodnevno spremljamo v medijih. Toda nagrajene fotografije ne prikazujejo le dogodkov, temveč tudi osebne zgodbe in vztrajnost njihovih avtorjev. Fotograf Roie Galitz je denimo dva dni z ladje opazoval polarnega medveda, ki se je hranil na truplu poginulega kita glavača – prizor, ki na pretresljiv način opozarja na posledice podnebnih sprememb. Polarni medvedi so sicer predvsem plenilci tjulnjev, vendar zaradi umikanja ledu in oteženega lova vse pogosteje postajajo tudi mrhovinarji. »Nenavadna perspektiva in obseg vzbujata radovednost in čudenje ter spreminjata podobo v vizualno in konceptualno študijo narave,« je o fotografiji zapisala žirija.
Fotografske zgodbe pripovedujejo tako o naravi kot tudi o spreminjajoči se družbi. Španec Diego Ibarra Sánchez denimo že od leta 2011 dokumentira vpliv vojn, ekstremizma in razseljenosti na otroke, ki so v številnih državah prikrajšani za osnovno pravico do izobraževanja. »Z doslednim in predanim poročanjem skozi več let združuje intimne portrete, simbolične podobe in citate otrok, da bi predstavil njihove izkušnje, potrebe in upanja. Delo ponuja globalno odmeven prikaz tega, kako izobraževanje in vsakdanje življenje oblikujeta naslednjo generacijo po konfliktu,« je v obrazložitvi zapisala žirija.
»Vzemite si čas, da te podobe resnično pogledate, se ob njih ustavite, jih postavite pod vprašaj in jim dovolite, da se vas dotaknejo,« pa je ob izboru poudarila izvršna direktorica organizacije World Press Photo Joumana El Zein Khoury.
Nagrajena dela bodo 23. aprila razstavili v Amsterdamu, tedaj pa bodo med razstavljenimi deli razglasili tudi fotografijo leta.
