Sončevi in Lunini mrki običajno nastopajo v parih, približno dva tedna narazen. Tako je Sončevemu mrku, ki smo ga opazovali 12. avgusta, v noči na petek sledil še delni Lunin mrk.
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa pri tem zaide v Zemljino senco. To se lahko zgodi le ob polni Luni oz. ščipu. Vendar Lunin mrk ne nastopi ob vsaki polni Luni, saj je Lunina orbita okoli Zemlje glede na ravnino Zemljinega kroženja okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj. Za nastanek mrka mora biti zato Luna ob ščipu tudi dovolj blizu te ravnine, kar se je zgodilo v noči na petek, je pojasnil Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion.
Delni Lunin mrk smo lahko opazovali v zgodnjih jutranjih urah, ko je Luna že zahajala. Ker smo se nahajali na vzhodnem robu vidnosti mrka, je bila iz Slovenije vidna le prva polovica mrka. Začetek polsenčne faze mrka je bil ob 3.21, vendar te faze, kot je pojasnil Žiberna, s prostim očesom ne zaznamo, ker je polsenca zelo šibka. Delni mrk se je začel ob 4.33, vrhunec pa je dosegel ob 6.12, ko je Zemljina senca prekrila skoraj 93 odstotkov Luninega premera.
Takrat je Luna le še nekaj stopinj nad obzorjem in je ob 6.17 zašla, le nekaj minut pozneje, okoli 6.20, pa je že vzšlo Sonce. Zaradi nizke lege Lune in vse svetlejše jutranje zarje je bilo vrhunec mrka zato težko ali celo nemogoče opazovati.
Za razliko od Sončevega mrka za opazovanje Luninega posebna zaščita oči ni potrebna. Varno ga je opazovati s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom.