Prisega novega kralja in s tem tudi njegova umestitev je potekala pred obema domovoma nizozemskega parlamenta v desakralizirani Novi cerkvi - Niuwe Kerk - v Amsterdamu. Na umestitveni slovesnosti - na Nizozemskem zaradi ločitve Cerkve od države ni kronanja - se je zbralo več kot 2000 povabljencev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kraljica abdicirala
Nizozemska kraljica Beatrix je abdicirala, s čimer je v skladu z zakonom nizozemski kralj postal njen sin Viljem-Aleksander. »Jaz, kraljica Beatrix... abdiciram v korist svojega sina Viljema Aleksandra,« navaja dokument, ki so ga najprej prebrali na glas, nato pa ga je kraljica podpisala.
Podpisu akta o abdikaciji so prisostvovali novi nizozemski kralj, nova kraljica Maksima ter člani vlade. Beatrix je svojemu 46-letnemu sinu po podpisu stisnila roko, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa sta imela oba solze v očeh.
Na slovesnosti so bile prisotne tudi tri hčere novega kralja in kraljice, ki so nosile enake belo-rumene obleke.
Sledil bo materinim stopinjam
Nato se je kraljeva družina odpravila v Niuwe Kerk, ki leži zraven kraljeve palače. Viljem Aleksander je v cerkev vstopil pod ponjavo iz ribiških mrež, kar naj bi ponazarjalo, da je Nizozemska pomorska država. Pred prisego se je zahvalil svoji materi za »veliko lepih let, medtem ko je bila naša kraljica«.
»Naša draga mati je ostala mirna v težkih časih in je obdržala zastavljeno smer,« je dejal. »Sledim po tvojih stopinjah, a nihče ne ve, kaj nam bo prinesla prihodnost,« je še dodal novi nizozemski kralj.
Hermelinov plašč razjezil borce za pravice živali
Kralj je bil ogrnjen v hermelinov plašč, kar je vznejevoljilo številne nizozemske borce za pravice živali, a jih je Viljem Aleksander pomiril, da je plašč že zelo star.
Po prisegi kralja ustavnemu redu monarhije so nato svojo zvestobo prisegli tudi vsi poslanci. 16 jih je to sicer zavrnilo, ker so, kot so dejali, prisegli že na ustavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Amsterdam se je obarval oranžno
Amsterdam sicer danes poka po šivih zaradi velikega števila obiskovalcev, oblečenih v nacionalno oranžno barvo. V mestu pričakujejo več kot milijon ljudi, za varnost pa skrbi 10.000 policistov.
Na Nizozemskem je 30. april tudi sicer nacionalni praznik, kraljičin dan oz. »Koninginnedag«. Na ta dan se Nizozemci tradicionalno oblačijo v oranžna oblačila in rajajo na ulicah že od zore. Gre za dan, ko je Beatrix pred 33. leti postala nizozemska kraljica. Na isti dan pa se je zdaj njena vladavina tudi zaključila. .
Beatrix je sicer odstop napovedala 28. januarja, nekaj dni pred svojim 75. rojstnim dnem. Prišel je čas, da »odgovornost za državo predam v roke novi generaciji«, je dejala in napovedala predajo žezla za 30. april.
Willem-Alexander bo postal prvi nizozemski kralj po letu 1890
Prestol prepušča svojemu najstarejšemu sinu, oranskemu princu Willemu-Aleksandru, ki bo zdaj uradno postal vladar kraljestva Nizozemske, Curacaa, Arube in Sint Maartena. Slovesna umestitev na skupni seji obeh domov parlamenta se bo začela ob 14. uri.
Willem-Alexander bo s tem postal tudi prvi nizozemski kralj po smrti Willema III., ki je vladal do leta 1890. Po njem so namreč Nizozemski vladale tri kraljice - pred Beatrix še Wilhelmina (1890-1942) in Juliana (1942-1980), ki sta se sicer pred smrtjo odpovedali prestolu v korist svojih hčera. Vse sicer kaže, da bo tudi po Willemu-Alexandru nizozemski prestol znova dobil kraljico - bodoči kralj ima namreč tri hčerke.
Po uradni umestitvi - ker na Nizozemskem nimajo državne cerkve, nimajo kronanja - bodo sledile številne slovesnosti in prireditve. Mrzlične priprave so potekale ves mesec, pri izvedbi slovesnosti pa bo sodelovalo več tisoč ljudi.
Na slovesnostih pričakujejo več milijonov ljudi. Amsterdam že običajno na kraljičin dan obišče okoli 700.000 obiskovalcev. Da bo vse teklo brez zapletov, bo za varnost skrbelo 10.000 policistov.
»Bebava« uradna pesem za ustoličenje
Zvečer bodo predvajali tudi uradno pesem za ustoličenje, Koningslied, ki je sicer v državi dvignila precej prahu, ker se mnogim zdi »bebava«. Na spletu se je pojavila tudi peticija proti tej pop baladi, ki pa jo bodo kljub vsemu izvedli.
Willem-Aleksander je v soboto napolnil 46 let; rodil se je 27. aprila 1967 v Utrechtu in je najstarejši otrok kraljice Beatrix in Clausa von Amsberga. Prestolonaslednik je uradno postal 30. aprila 1980, ko je njegova mati postala kraljica.
Leta 2002 je poročil Argentinko baskovskih in portugalskih korenin Maximo Zorreguieto Cerruti. Imata tri hčerke - devetletno Catharino-Amalio, sedemletno Aleksijo in šestletno Ariano.
Bodoči kralj se strokovno ukvarja z upravljanjem z vodami, aktiven pa je tudi na športnem področju
Bodoči kralj je življenjsko pot začel podobno kot ostali nizozemski smrtniki - obiskoval je javno osnovno in srednjo šolo. Zatem je študiral zgodovino na Univerzi v Leidnu, služil pa je tudi v nizozemski kraljevi mornarici.
Zdaj se strokovno ukvarja predvsem z upravljanjem z vodami, česar se je oprijel po nasvetu pokojnega očeta, v Nemčiji rojenega Princa Clausa. Upravljanje z vodami je sicer zelo pomembno za državo, katere 20 odstotkov ozemlja leži pod gladino morja.
Princ je na tem področju tudi mednarodno prepoznaven; med drugim je predsednik svetovalnega odbora pri generalnem sekretarju Združenih narodov za vodo in sanitarne zadeve, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
Dejaven je tudi na športnem področju; od leta 1998 je tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pod imenom »W.A. van Buren«, kar je sicer eden manj znanih nazivov družine Orange-Nassau, je nastopil tudi na maratonu v New Yorku, kjer sicer živi njegova teta Christina in več bratrancev. Doma se je udeležil tudi drsalnega maratona po frizijskih mestih, znanega kot Elfstedentocht.
Sicer je bodoči nizozemski kralj tudi aktiven pilot. Da bi obdržal licenco, redno pilotira kraljevo letalo, ko družina potuje v tujino. Govori angleško in nemško.
Od podanikov ne pričakuje, da ga naslavljajo z »vaše veličanstvo«
Pristojnosti monarha na Nizozemskem so predvsem protokolarne narave, a je imel suveren ustavne monarhije doslej tudi nekaj pristojnosti v državnih zadevah, predvsem pri imenovanju vlade. Monarh je bil formalno tudi član vlade, čeprav ni imel nobenega portfelja.
A po lanski odločitvi parlamenta novi kralj ne bo imel več nobene vloge pri oblikovanju nizozemske vlade. Glede na izjave Willema-Alexandra mu bo to povsem ustrezalo, saj, kot pravi, soj žarometov ni zanj, pa čeprav se za položaj kralja pripravlja že od 13. leta.
Raje ima neformalne stike s podaniki, od katerih ne pričakuje, da ga naslavljajo z »vaše veličanstvo«. Monarhijo vidi kot simbol, ki si mora predvsem prizadevati za »združevanje in opogumljanje« nizozemske družbe. Prepričan je, da se mora monarhija razvijati skupaj z družbo. »Si simbol, a simbol mora hkrati ostati tudi relevanten,« je prepričan prihodnji nizozemski kralj.
