Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški ukaz, s katerim je drogo fentanil razglasil za orožje za množično uničevanje. Kaj takšnega se ni zgodilo še nikoli.
Čeprav povsem natančne skupne definicije ni, med orožja za množično uničevanje načeloma štejejo jedrsko, biološko in kemično ter morda še radiološko orožje, ki lahko hitro ubijejo veliko ljudi oziroma prizadenejo veliko škodo naravnim in grajenim objektom. Obstajale so že pobude, da bi sem prišteli denimo nekatera orožja za kibernetske napade, a so poznavalci to zavračali s trditvami, da ne ustrezajo zgodovinski definiciji.
Enako bržkone velja za fentanil, toda Trump se je zdaj odločil poslušati tiste, ki so ga že nekaj časa nagovarjali, naj ga razglasi za orožje za množično uničevanje. Med njimi je njegov »car« za varnost na meji Tom Homan, ki trdi, da je fentanil »grožnja državni varnosti« in da letno zaradi njega umre 73.000 Američanov. Trump mu je zdaj pritegnil. »Fentanil je bližje kemičnemu orožju kot narkotiku. Zdaj ga uradno označujemo za orožje za množično uničevanje. Ker to tudi je,« je rekel.
Še več pritiska na Madura
Uvrstitev fentanila med orožja za množično uničevanje ima nekatere neposredne posledice. Predvsem se bodo zelo razširila pooblastila različnih organov za ukrepanje proti njemu. Če je bil kot droga predvsem tarča policije in agencije za boj proti drogam, bodo zdaj lahko obrambno ministrstvo in obveščevalne službe uporabili mehanizme in prijeme, ki so bili doslej namenjeni preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje. Zunanje ministrstvo in ministrstvo za finance bosta denimo lahko blokirala ali zasegla premoženje vpletenih v trgovino s fentanilom.
Podobno je Trump letos osem kartelov razglasil za teroristične organizacije, kar je odprlo vrata vojaškemu posredovanju v Karibskem morju in Tihem oceanu ter raketne napade na hitre čolne v bližini venezuelskih voda. V teh so letos ubili več kot 80 ljudi, ob številnih opozorilih, da gre za zelo sporno ravnanje.
Klasifikacija fentanila kot orožja za množično uničevanje lahko tudi znatno okrepi pritisk na države, kjer ga proizvajajo, to je predvsem Mehika, pa tudi na države, ki dobavljajo sestavine zanj, med katerimi sta Indija in Kitajska. Pričakovati pa je, da bo administracija okrepila tudi pritisk na Venezuelo in njenega voditelja Nicolasa Madura, ki ga Bela hiša obtožuje odgovornosti za proizvodnjo in transport fentanila, četudi neodvisni podatki kažejo drugače.