Trenutno sicer več okoliščin govori v prid povišanja ključne obrestne mere s sedanjega razmerja od 3,50 do 3,75 odstotka, vendar si novi predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh takoj na začetku mandata najverjetneje še ne bo upal jeziti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je na položaj imenoval v pričakovanju nižanja obrestnih mer.
V časih velikih inflacijskih pritiskov je za odbor za odprti trg logično, da poviša ključno obrestno mero, vendar pa je Warsh pred kratkim v kongresu zatrdil, da tega zaradi nihanja cen energentov v času vojne proti Iranu ne bodo storili. Warsh je sicer le eden od 12 članov odbora, ki odločajo o denarni politiki, med njimi pa naj bi bili po poročanju poslovne televizije CNBC najmanj štirje že sedaj zagovarjali povišanje ključne obrestne mere.
Inflacija se je junija, ko je veljalo začasno premirje med ZDA in Iranom v skladu z memorandumom o razumevanju, unesla, vendar izključno zaradi cen energije oziroma nafte in bencina. Po obnovitvi spopadov so cene spet narasle, kar bo vplivalo na julijsko inflacijo, čeprav sedaj trenutno spet velja zatišje v spopadih.
Po drugi strani pa položaj na trgu delovne sile ostaja trden, kar govori v prid temu, da odbor za odprti trg ne spreminja denarne politike. Odločitev bo po zasedanju novinarjem pojasnil Warsh na redni novinarski konferenci. Ob nastopu položaja se je sicer zavzel za to, da bi bilo takih novinarskih konferenc manj.