Otočani so bolj vajeni gneče na levici kot na desnici. Na desnem koncu politike je dolgo prevladovala konservativna stranka, ki si že več kot stoletje podaja kljuko oblasti z laburisti. Zadnje čase med obojimi vlada strah. Posejal ga je desničarski populist Nigel Farage s svojo stranko Reform UK (Reformirajmo Združeno kraljestvo). Vendar pa se zdaj tudi pri njem poraja nemir.
Njegova stranka žanje uspehe, lani in maja letos je odmevno zmagala na delnih lokalnih volitvah v Angliji. Že drugo leto zapored ji raziskave javnega mnenja napovedujejo tudi zmago na britanskih parlamentarnih volitvah. Redne so predvidene leta 2029, a do takrat se lahko zgodi marsikaj. In se že dogaja.
Manchestrski scenarij rušenja premierja
Farage namreč upa, da bo z zmago svojega kandidata na bližnjih nadomestnih poslanskih volitvah v manchestrskem volilnem okrožju Makerfield kronal svoje volilne uspehe in se utrdil kot premier na čakanju. Te volitve, ki bodo verjetno v drugi polovici junija, je sprožil odstop laburističnega poslanca, ki je hotel s tem pomagati priljubljenemu laburističnemu županu Manchestra Andyju Burnhamu. Scenarij je takšen, da bi Burnham zmagal na teh volitvah in postal poslanec, kar je na Otoku pogoj za premierski položaj, potem pa bi v stranki spodnesel Starmerja, s tem prevzel vodenje vlade, spremenil laburiste in obnovil njihovo priljubljenost.
Reform UK pa je na majskih lokalnih volitvah tudi v volilnih okrožjih v Manchestru pometla z laburisti in v okrožju Makerfield celo zasedla vse svetniške sedeže, čeprav je bila to dolgo laburistična utrdba. Toda prve raziskave javnega mnenja zdaj kažejo, da ima Burnham tri odstotne točke prednosti pred Farageevim kandidatom, lokalnim vodoinštalaterjem Robertom Kanyonom. Razlog se deloma skriva v Burnhamovi osebni priljubljenosti, še bolj pa v tem, da stranki Reform UK glasove pobira najnovejša desničarska stranka s podobnim imenom, Restore UK (Obnovimo Združeno kraljestvo).
Še bolj desno od populistične desnice
Februarja jo je ustanovil nekdanji poslanec Reform UK Rupert Lowe, ki so ga vrgli iz stranke, ker naj bi bil nasilen do predsednika stranke Zie Yusufa (ker je musliman) in nesramen do žensk. Restore UK, ki jo Lowe razglaša za politično gibanje, se trenutno nasmiha tretje mesto s sedmimi odstotki glasov. Številni pa ji napovedujejo precej več in vse več glasov. Gre za še bolj desničarsko stranko, kot je Reform UK, posebno ko gre za priseljevanje. Uveljavila bi sistem neto negativnega priseljevanja, izgnala vse nezakonite priseljence in vse neasimilirane zakonite priseljence poslala nazaj v njihove domovine ter ukinila sistem političnega azila. Prepovedala bi burke in nikab, ukinila bi televizijski prispevek za BBC ter preklicala zakon o varnosti na spletu. Razpisala bi referendum o vrnitvi smrtne kazni. Ukinila bi davek na dediščino in znižala korporacijski davek, V izobraževalnem sistemu bi bilo obvezno učenje »britanskih vrednot« in tako naprej.
Farage je Lowu pripisal »ogabno vedenje«, Lowe pa Farageu »surovo kampanjo klevetanja« in za dobro mero dejal, da Farage nikoli ne sme postati premier. Vse oči so tako iz več razlogov nenadoma uprte v Makerfied, za katerega celo velika večina Britancev do nedavno še ni slišala.
Lowe je pravi, Farage pa lažni desničarski patriot?
Ponavadi na vsa usta nasmejan Farage se te dni veliko razburja tudi zaradi svojega nekdanjega zaveznika, najbogatejšega Zemljana Elona Muska. Ta je znan po vtikanju v britansko politiko in je Farageevi stranki v preteklosti obljubljal 100 milijonov dolarjev (nikoli jih ni nakazal). Musk je zdaj nenadoma javno, z vrsto tvitov na svojem omrežju X, podprl Restore UK in Lowa. Panični Farage Musku očita, da s tem pomaga Burnhamu. »Elon Musk se je očitno odločil, da bo po najboljših močeh poskusil razcepiti britansko desnico. Podprl je stranko ene osebe,« je dejal.
Musk zdaj trdi, da je Rupert Lowe pravi, Nigel Farage pa lažni desničarski domoljub. Ga zaradi njegovega znanega stališča o nujnosti reševanja (belske) zahodne in evropske civilizacije bolj privlačijo stališča Restore UK? Vse več Otočanov, ki podpirajo desnico, naj bi se zaradi publicitete, ki jo nenadoma dobivata Lowe in njegova stranka, poglobilo v vprašanje, ali si Farage sploh še zasluži podporo, saj mislijo, da se vse manj razlikuje od konservativcev in da se je prodal vladajočim strukturam, posebno zato, ker je sprejel pet milijonov funtov nagrade za brexit, ki mu jih je podaril britanski kripto milijarder, ki živi na Tajskem. Ironično je, da imata Farage in Starmer nenadoma nekaj skupnega: oba se bojita Burnhamove zmage – Farage zato, ker bi rad postal premier, Starmer pa zato, ker bi to rad ostal.
