Voditelji Evropske unije se srečujejo na spomladanskem evropskem vrhu, kjer naj bi razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih krepitve globalne evropske konkurenčnosti ter tudi pripravah na sprejemanje naslednjega rekordnega večletnega evropskega proračuna 2028–2034.
Toda nabral se je zvrhan koš geopolitičnih tem, ki utegnejo pozornost vrha preusmeriti drugam. Voditelji se ne bodo mogli izogniti razpravi o potekajoči vojni v Iranu in nadaljevanju vojne v Ukrajini. Še posebej bode v oči dejstvo, da madžarski premier Viktor Orban nadaljuje blokado sicer že dogovorjenega 90-milijardnega posojila Evropske unije Ukrajini, s katerim naj bi ta naslednja leta financirala delovanje javne uprave in svoje oboroževanje.
Razlog za blokado ob Orbanovem napenjanju mišic glede Ukrajine tiči v še vedno nepopravljenem ruskem naftovodu Družba, ki je bil poškodovan na ukrajinskem ozemlju med ruskimi napadi. Po njem že od januarja ne teče več nafta proti Budimpešti in Bratislavi. Ta naftovod je ključnega pomena za naftno oskrbo Madžarske in Slovaške. Orban razhajanja z Ukrajino sicer uporablja tudi v volilni kampanji na Madžarskem, kjer mu javnomnenjske ankete napovedujejo poraz proti stranki Tisza Petra Magyarja.
Kako bodo poskušali evropski voditelji Orbana prepričati, da popusti, ni znano. Je pa že pred časom predsednik evropskega sveta António Costa Orbanovo ravnanje označil za popolnoma nesprejemljivo. Opozarja namreč, da je Orban posojilu v višini do 90 milijard evrov decembra lani v bistvu že pritrdil.
Toda madžarski premier Viktor Orban je ostal neomajen. Ob prihodu na vrh je zavrnil podporo Madžarske za kakršno koli proevropsko odločitev EU za Ukrajino, dokler ne bo urejeno vprašanje nafte. »Radi bi podpirali Ukrajino, a dokler ne dobimo nafte, ne bomo podprli nobene odločitve v prid Ukrajini. Čakamo na nafto. Vse drugo je pravljica. Ni druge opcije. To je eksistencialno vprašanje za Madžarsko, ne gre za politiko,« je še dejal Orban. Kot je pojasnila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, poskuša Antonio Costa najti rešitev za Orbanovo blokado.
Da na madžarski strani ne bi smela obstajati skrb, je poudarjal hrvaški premier Andrej Plenković. Tako madžarski kot slovaški državljani bodo dobili nafto, je zagotovil Plenković. »Sigurnost oskrbe bo zagotovljena preko cevovoda Janaf. Dobili bodo vso nafto, ki je potrebna. (…) Madžarska ne bo ostala brez nafte. Hrvaška je tukaj,« je dejal hrvaški premier in dodal, da je vpršaanje le cena nafte.
Za izpolnitev odločitve
Več evropskih voditeljev je sicer obžalovalo, da se morajo na vrhu EU spet ukvarjati z Orbanom. »Decembra smo sprejeli politično odločitev na ravni evropskega sveta. Zdaj je čas, da jo uresničimo. Ne želim si predstavljati scenarija, v katerem Evropska unija sprejme odločitev na ravni evropskega sveta, na ravni 27 voditeljev, ta politična odločitev pa se ne izvede,« je pred začetkom vrha razmišljal ciprski predsednik Nikos Hristodoulides, čigar država trenutno predseduje svetu EU.
Belgijski premier Bart De Wever je poudaril, da je treba dogovor za posojilo Ukrajini uresničiti, potem ko se je EU zanj politično odločila. Če Orban ne bo popustil, po De Weverjevih besedah obstaja načrt B, vendar premier misli, da ni pametno govoriti o njem. »Ne verjamem, da se bo odločil (za sprostitev blokade, op. a.) pred koncem volilne kampanje. A obstajajo rešitve do volitev,« je dejal De Wever.
Po njegovi oceni sicer ni normalno, da EU financira vojno, ni pa prisotna za pogajalsko mizo. »Moramo se pogajati, da dosežemo sprejemljiv in trajni mir z Rusijo,« je poudaril in dodal, da Evropa ne bi smela spet kupovati ruskega plina. Normalizacija odnosov z Rusijo bi bila možna le, če bi prišlo do miru z Rusijo, je še ocenil in dodal, da so energetske cene glavna prioriteta EU, te so bile že tudi pred vojno.
Avstrijski kancler Christian Stocker je poudaril, da se je Orban s podporo Ukrajini že strinjal, zato bi se bilo treba držati lastnih odločitev in jih ne bi smeli blokirati zaradi notranjepolitičnih premislekov. »Ali bo prišlo do premika, se mora odločiti sam Orban. Če je oskrba z energijo le lažni argument in gre za volitve, se je treba temu po Stockerjevi oceni zoperstaviti z razpravo, kako to vpliva na Ukrajino.
Predsednik Litve Gitanas Nausėda je obžaloval, da morajo evropski voditelji z Orbanovo blokado izgubljati čas. Posojilo Ukrajina močno potrebuje, ker ga potrebuje za nakup orožja in makroekonomsko stabilizacijo. »Nekako ga moramo odlokirati,« je poudaril Nauseda.
Med vrhom bodo evropski voditelji opravili razpravo tako z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim kot tudi z generalnim sekretarjem OZN Antoniem Guterresem.
Priporočila za evropske voditelje
Valérie Hayer, predsednica skupine (Prenovimo Evropo), je pred vrhom opozorila, da na njem kljub nujnim zadevam ne bi smeli pozabiti tudi ključnih. »Ko pride do krize, nas poskuša premamiti, da bi pomembno zamenjali za nujno. Iran bo visoko na dnevnem redu evropskega sveta, in to upravičeno. To je nujna tema. Vendar pa nas to ne sme odvrniti od prizadevanj, ki jih moramo vložiti v reformo našega gospodarstva. Ker so ta prizadevanja ključnega pomena za dolgoročno prihodnost. Dejansko sta v tem primeru nujno in pomembno med seboj povezana. Geopolitična kriza, ki jo doživljamo, razkriva naše gospodarske šibkosti,« ocenjuje Hayerjeva.
V bruseljskem mislišču Evropski center za politike (EPC) je namestnica vodje programa Evropa v svetu Amanda Paul prepričana, da je na prihajajočem vrhu voditeljev EU nujno treba okrepiti vojaško podporo Ukrajini v času svetovnih kriz. »Naraščajoče cene nafte zaradi vojne z Iranom polnijo rusko vojno blagajno, ravno v času, ko Kijev v vzhodni Ukrajini izvaja protinapad in je v zadnjih dneh osvobodil okoli 400 kvadratnih kilometrov ozemlja. Da bi preprečila pomanjkanje orožja, bi morala EU izkoristiti svojo obrambno industrijo, ne le z oskrbo Ukrajine z orožjem in prihodki, temveč tudi z okrepitvijo lastnih zmogljivosti Evrope prek skupne proizvodnje orožja s Kijevom,« je ocenila Paulova.