Francija in Nemčija sta se na skupnem zasedanju vlad, ki je sicer redna oblika sodelovanja med državama, dogovorili o več obrambno-varnostnih projektih. Ob tem, da bosta povečali pomoč Ukrajini za njeno protizračno obrambo zaradi čedalje hujših ruskih napadov, sta se prav tako dogovorili o sodelovanju za nov sistem zgodnjega opozarjanja na rakete.
Francosko-nemška pobuda, imenovana Jewel, ki bi bila odprta za partnerje, bo formalizirana s pismom o nameri. Obrambno sodelovanje namerava okrepiti tudi z razvojem glavnega zemeljskega bojnega sistema (MGCS) za tanke. Poleg tega se bo začel odvijati strateški dialog o medsebojno povezani varnosti, vključno s poudarkom na neodvisnih strateških jedrskih silah Francije.
Dodatne sankcije za Rusijo
Konec minulega tedna sta se v Toulonu, mestu ob Azurni obali z vojaškim pristaniščem, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz že pogovarjala o pripravah na skupno zasedanje desetih francoskih in desetih nemških ministrov, ki je v petek prav tako potekalo v tem mestu. To je bilo prvo takšno srečanje dveh vlad po tem, ko je na začetku maja Merzova koalicija krščanskih demokratov in socialnih demokratov prevzela oblast.
Od sodelovanja med Nemčijo in Francijo, dveh največjih gospodarstev v Evropi, pa je bila vedno odvisna usmeritev in usoda Evropske unije. O tem je prepričan tudi Merz, saj je zanj partnerstvo teh dveh držav »os v EU«, torej središče, okoli katerega se vrti politika povezave. Macron, ki se ni dobro razumel s prejšnjim socialdemokratskim kanclerjem Olafom Scholzem, je zdaj zelo zadovoljen, ker je, kot sam pravi, »francosko-nemški tandem brezhibno usklajen, kar dela Evropo močnejšo«.
V skupnem sporočilu za javnost je poudarjena nujnost strateškega dialoga med Nemčijo in Francijo glede varnosti Evrope. Piše pa tudi to: »Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem Rusija ne kaže namena, da bo končala svojo agresijo proti Ukrajini.« Macron je na novinarski konferenci skupaj z Merzem k temu dodal: »Z dodatnimi sankcijami bomo skupaj z ZDA izvajali pritisk na Rusijo, da se bo vrnila k pogajanjem.« Meni, da »bodo prihodnji dnevi odločilni«, ker bi v njih morala Rusija pokazati, da želi končati vojno, kot to želi ameriški predsednik Donald Trump.
Sledi pogovor s Trumpom
»Postavlja pogoje, ki so povsem nesprejemljivi,« je dejal Merz o Putinu in njegovem zavlačevanju s tem, da sede za pogajalsko mizo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po njegovi oceni se celo samo pretvarja, da se je pripravljen pogovarjati z Zelenskim. »Če srečanja med Putinom in Zelenskim ne bo do ponedeljka, (...) je jasno, da je Putin razočaral Trumpa,« pa je ocenjeval Macron in napovedal, da se bosta še ta konec tedna s Trumpom pogovarjala o nadaljnjem ukrepanju glede Rusije.
Skupna zasedanja nemške in francoske vlade potekajo od leta 2003. Tokratno bo tudi v senci velikih težav francoske vlade, ki najbrž ne bo prestala glasovanja o zaupnici 8. septembra. Zadnje takšno srečanje obeh vlad, maja 2024, je bilo samo dva tedna prej, preden je Macron razpustil skupščino in razpisal predčasne parlamentarne volitve. Mogoče je, da bo septembra storil enako. Vsekakor za Merza ni vseeno, kakšna bo prihodnja francoska vlada. Lahko bi se zgodilo, da po morebitnih novih volitvah ne bi bila več podrejena Macronu in bi mu iz rok iztrgala vodenje zunanje politike, ki jo še ima na vajetih. Merz bi denimo težko sodeloval s prorusko skrajno desnico Marine Le Pen, ki ima največ podpore med Francozi.
A tudi nemška vlada ima težave, saj se je po desetih letih brezposelnost v državi prvič dvignila nad magično mejo treh milijonov. Torej recesija ni brez učinkov v tej po gospodarski moči najmočnejši članici EU. A na evropsko gospodarstvo bi lahko še veliko bolj negativno vplival velik francoski proračunski primanjkljaj, ki trenutno obsega kar šest odstotkov BDP.
