Po ocenah evropskih obveščevalcev želi Moskva oslabiti vojaško pomoč Kijevu v času, ko se je rusko napredovanje v Ukrajini upočasnilo, rusko gospodarstvo pa se sooča z vse večjimi pritiski. Kot navaja Financial Times, so obveščevalne službe petih evropskih držav opozorile na vse agresivnejše delovanje ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ki naj bi stala za številnimi tajnimi operacijami na evropskih tleh.
Na muhi tudi manjši proizvajalci dronov
Med potencialnimi tarčami so visoki predstavniki obrambne industrije in direktorji podjetij, tudi manjših proizvajalcev dronov ter drugih družb, ki Ukrajino neposredno oskrbujejo z vojaško opremo. Nemške varnostne službe so zaradi teh groženj okrepile sodelovanje z obrambno industrijo. Nekaterim direktorjem so priporočile dodatne ukrepe za osebno varnost, med drugim najem zasebnega varovanja.
Evropske obveščevalce posebej skrbi, da se atentati na civilne tarče vse pogosteje pojavljajo v domnevnih ruskih načrtih. Takšne operacije so v preteklosti veljale za izjemno tvegane zaradi morebitnih političnih in varnostnih posledic.
Leta 2024 razkrili načrt za atentat na šefa Rheinmetalla
Posebno zaskrbljenost je povzročil primer domnevnega načrta za atentat na Armina Pappergerja, izvršnega direktorja nemškega proizvajalca orožja Rheinmetall. Ameriške in nemške obveščevalne službe so že leta 2024 odkrile ruski načrt za njegov umor, kot so takrat poročali mediji. Rheinmetall je eden pomembnejših evropskih proizvajalcev orožja in vojaške opreme za Ukrajino.
Po novih ocenah evropskih obveščevalcev grožnje niso več omejene zgolj na vodilne ljudi velikih obrambnih koncernov, saj potencialne tarče postajajo tudi manjša podjetja, katerih proizvodnja neposredno vpliva na vojaške zmogljivosti Ukrajine.
Za sabotaže iščejo ljudi prek družbenih omrežij
Evropske varnostne službe poleg groženj z atentati zaznavajo vse več sabotaž, kibernetskih napadov in poskusov oviranja prometnih ter oskrbovalnih poti, po katerih vojaška oprema prihaja v Ukrajino. Danska obveščevalna služba PET je nedavno opozorila, da Rusija vse pogosteje poskuša napadati konkretna podjetja v obrambni industriji.
Po navedbah danskih obveščevalcev ruske službe prek družbenih omrežij in aplikacij, kot je telegram, novačijo ljudi za preproste naloge. Med drugim naj bi jih prosile za fotografiranje tovarn, skladišč in vozil. Zbrane informacije bi lahko nato uporabili pri pripravi sabotaž. Najete osebe pogosto nimajo obveščevalnih izkušenj, k sodelovanju pa jih pritegnejo z denarnimi nagradami.
Danska služba je v začetku oktobra opozorila, da so ruske operacije postale bolj neposredne. Moskva naj bi si zdaj prizadevala prizadeti proizvodnjo orožja, ki neposredno vpliva na razmere na ukrajinskem bojišču.
Cilj je zastrašiti Evropo in oslabiti podporo Ukrajini
Evropski obveščevalci ocenjujejo, da želi Moskva s takšnimi operacijami doseči več ciljev. Poleg neposrednega oviranja proizvodnje in dobave orožja Ukrajini naj bi želela zastrašiti direktorje in zaposlene v obrambnih podjetjih ter povečati stroške njihovega varovanja. Hkrati naj bi Kremelj poskušal med evropskim prebivalstvom vzbuditi občutek negotovosti, poglobiti razhajanja med članicami Nata in oslabiti politično podporo Ukrajini.
Evropske obveščevalne službe za zdaj ne ocenjujejo, da bi bila velika ruska konvencionalna invazija na ozemlje Nata neposredno pred vrati. Opozarjajo pa, da ruske hibridne operacije postajajo vse intenzivnejše in nevarnejše.
Medtem Moskva redno zavrača obtožbe zahodnih držav, da stoji za sabotažami, poskusi atentatov in drugimi tajnimi operacijami v Evropi.