Pri vlaganju v vojaške vesoljske ukrepe v EU prednjačijo zlasti Nemčija, Francija in Italija. Vlagajo v vesoljske satelite, obrambne zmogljivosti in zmogljivosti pošiljanja satelitov v vesolje.
Strategije so spodbudili grožnje z motenjem signala GPS in novih kinetičnih izstrelkov ter zavedanje, kako ranljive so države EU zaradi odvisnosti od tujih sistemov za izstrelitev satelitov v vesolje. Ta odvisnost bi evropskim državam lahko močno omejila dostop do vesolja.
Nemčija
Nemška vlada je prenovljeno strategijo predstavila novembra. Zajema projekte vesoljskih poletov, širitev satelitskih omrežij in mednarodno sodelovanje, da bi država postala »bolj sposobna za ukrepanje« v vesolju.
»Vesoljski sistemi so postali sestavni del naših življenj … Njihova okvara ali motnja bi imela resne posledice za našo varnost in vsakdanje življenje,« je izjavil nemški obrambni minister Boris Pistorius. Predvidenih je tudi 35 milijard evrov novih naložb za vesoljski sektor »v prihodnjih letih«.
Francija
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je novembra napovedal, da bo nova vesoljska strategija Francije združevala znanstveno raziskovanje in varnost. Načrt vključuje dodatnih 4,2 milijarde evrov naložb v vesoljsko obrambo, s čimer se bo skupna vsota naložb do leta 2030 povzpela na več kot 10 milijard evrov.
Med glavnimi cilji je posodobitev vesoljskega centra v Francoski Gvajani, od koder bodo izstrelili raketo ariane 6. Ta je namenjena komercialnim letom v vesolje, med drugim 18 poletom za Amazon in njegovo konstelacijo satelitov kuiper.
Eno od orožij, v katero bi Francija lahko investirala, so sateliti za patruljiranje, imenovani orbit guard in toutatis, ki bodo lahko zaščitili druge satelite, ki so že v orbiti. Načrtujejo tudi krepitev vojaške zmogljivosti na področju obveščanja, sistemov za zgodnje opozarjanje in komunikacijo.
Italija
V italijanskem proračunu se je oktobra našel prostor za 109 milijonov evrov, namenjenih načrtovanju vesoljske obrambe. Ta je sicer šele v fazi razvoja. Z njim naj bi opredelili »kratkoročne zmogljivosti [in] zapolnili operativne vrzeli« v svoji obrambi.
Vlada je namenila dodatnih 131 milijonov evrov za vesoljsko opazovanje ali »spremljanje vesoljskih predmetov«, da bi zaščitila nacionalna »vesoljska sredstva«, spremljala vesoljske odpadke in ohranjala »varen dostop« do vesolja.
Proračun je namenil še 186 milijonov evrov za sicral 3, satelit visoke frekvence, ki bo izboljšal varno komunikacijo med italijansko vlado in vojsko. Sistem sta razvila Telespazio in Thales Alenia Space leta 2001.
Thales je z italijansko vesoljsko agencijo sklenil tudi 100 milijonov evrov vredno pogodbo za gradnjo omrežja satelitskih tovarn po Italiji, ki bi morale biti v celoti operativne do leta 2026.
Italija vlaga tudi v konstelacijo satelitov za opazovanje Zemlje, ki bodo spremljali okoljske spremembe in podpirali kritične storitve v državi. Prve satelite konstelacije Iride so izstrelili januarja 2025. Država sodeluje z Nemčijo in Francijo pri razvoju več evropskih izstrelitvenih raket, vključno z ariane 6 in njeno manjšo sestro vega-C.
Švedska
Švedska je že leta leta 2024 predstavila svojo prvo vesoljsko strategijo za obrambo in varnost. Ta temelji na štirih stebrih: avtonomija v vesolju, razvoj »robustnega portfelja« vesoljskih sredstev za podporo nacionalni obrambi, kolektivna varnost in razvoj ustreznega znanja za obrambne projekte.
Vlada je švedskim oboroženim silam namenila tudi 914 milijonov evrov za izvidništvo iz vesolja in nadzor.
Švedska lokacija blizu severnega tečaja je domnevno tudi idealen kraj za delovanje, spremljanje in izstrelitev zlasti polarnih satelitov.
Nizozemska
Nizozemska do leta 2027 načrtuje vojaško mrežo satelitov, ki naj bi ji zagotavljali zanesljive posnetke Zemlje. Do leta 2030 želijo Nizozemci uporabljati napredne algoritme umetne inteligence (UI) za sledenje objektom v vesolju, snemanje dogajanja na Zemlji in usklajevanje satelitskih komunikacij.
Hkrati si nizozemska vojska prizadeva za dostop do evropskega sistema za zgodnje opozarjanje za pomoč pri zračni in raketni obrambi.
