Po mesecih omahovanja in medsebojnih nesoglasij Evropa pošilja doslej najmočnejše signale, da je pripravljena neposredno govoriti z Rusijo. Cilj je končati rusko obsežno invazijo na Ukrajino in se dogovoriti o prihodnji varnostni ureditvi evropske celine.
Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre sta včeraj opravila telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Govorili so o skorajšnjem nadaljevanju mirovnega procesa, poroča Euronews.
Čeprav Stubb in Støre nista imela mandata za pogajanja v imenu vse Evrope, sta nastopila kot voditelja svojih držav in se tako uveljavila kot pomembna sogovornika Moskve. Kremelj je v sporočilu po pogovoru navedel, da so se voditelji dogovorili o nadaljnjih neposrednih telefonskih stikih.
Bruselj pripravlja skupno delegacijo
Medtem evropska komisija in evropski svet pripravljata skupino visokih uradnikov, ki naj bi se udeležili naslednjega kroga pogovorov, predvidenega v Abu Dabiju v začetku novembra. Točen datum še ni znan.
Delegacijo naj bi vodil Bjoern Seibert, vplivni vodja kabineta predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen.
»Odločno smo zavezani ne le končanju vojne, temveč tudi doseganju pravičnega in trajnega miru. To je naš cilj in to stališče zagovarjamo v trenutnih pogovorih,« je sporočil predstavnik evropske komisije.
Pomembno je, da Bruselj zdaj odkrito zagovarja večstransko obliko prihodnjih pogajanj. Za isto mizo bi tako sedeli predstavniki Evrope, Ukrajine, ZDA in Rusije.
Takšnega formata v dosedanjem mirovnem procesu še ni bilo. Do zdaj so se z Rusijo pogajale predvsem ZDA, občasno pa so potekali tudi tristranski pogovori, v katerih je sodelovala Ukrajina. Kijev in Moskva imata ločen kanal komunikacije tudi za izmenjavo vojnih ujetnikov.
Še bolj zgovorno je, da Rusija evropskega sodelovanja tokrat ni takoj zavrnila, kot je to večkrat storila v preteklosti. Nasprotno, zdi se, da si ga želi.
»Ni dovolj, da se pogovarjamo samo s Kijevom. Pogovarjati se moramo s celotno Evropo, ki v celoti podpira Kijev,« je prejšnji teden dejal Jurij Ušakov, tesen Putinov sodelavec, še poroča Euronews.
Evropske države so razdeljene glede pogovorov z Moskvo
Vprašanje, ali naj Evropa prekine diplomatsko izolacijo Rusije, uvedeno februarja 2022, in z Moskvo začne neposredno komunicirati, že dolgo deli evropske voditelje.
Razprava se je zaostrila v začetku letošnjega leta, ko sta se za neposredne pogovore zavzela francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Ideja o imenovanju posebnega evropskega odposlanca je sprožila tudi ugibanja o možnih kandidatih.
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Luksemburg in Slovaška so postopoma podprli takšno strategijo. Opozarjali so, da so vložki za Evropo previsoki, da bi ostala zunaj pogajanj.
Nasprotno so Nemčija, Poljska, Švedska, Danska in baltske države takšni zamisli nasprotovale. Opozarjale so, da Rusija še vedno vztraja pri maksimalističnih zahtevah, podobnih tistim z začetka vojne.
Pomanjkanje soglasja se je pokazalo junija, ko je predsednik evropskega sveta António Costa nepričakovano vzpostavil komunikacijski kanal s Kremljem. Njegova odločitev je naletela na politične kritike, zato so pobudo nato diskretno zamrznili.
Tudi telefonski pogovor Stubba in Støreja s Putinom je sprožil pomisleke.
»Zelo skeptična sem do te samostojne pobude Norveške in Finske,« je dejala danska premierka Mette Frederiksen, s čimer je pokazala na razhajanja med nordijskimi državami.
»Iskreno povedano, ne vem, kaj mislita, da bi lahko s tem dosegli.«
Poljski premier Donald Tusk je Stubba in Støreja pozval k previdnosti in ju opozoril, naj bosta pri novem dialogu s Putinom pazljiva.
»Ruska agenda in interesi so precej natančno opredeljeni, zato si ne smemo delati iluzij, da bomo dosegli dogovor,« je dejal Tusk.
Njegova opozorila niso bila brez podlage. Izjava Kremlja po pogovoru je znova vsebovala ustaljene navedbe o »temeljnih vzrokih« vojne in »konfrontacijski politiki« Evrope, kar kaže, da Moskva svojih maksimalističnih zahtev ni opustila.
Trumpovo približevanje Putinu je spremenilo razmere
Toda razmere so danes drugačne kot junija, ko je bila Costova pobuda deležna kritik.
Takrat so evropske zaveznice pravkar končale uspešno srečanje skupine G7 v Franciji. Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil ponovno uvedbo sankcij proti ruski nafti in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim razpravljal o dobavnih dovoljenjih za raketne sisteme patriot.
Zdaj so evropske države pretresene zaradi Trumpovega dogovora o dizelskem gorivu s Putinom, odpravljanja dolgoletnih sankcij proti Rusiji, ostrih kritik Zelenskega in zahtev po novih volitvah v Ukrajini.
Dodatno zaskrbljenost so povzročile nenadne omejitve ukrajinske uporabe tehnologije Starlink in sistema za zgodnje opozarjanje, ki sta ključna za obrambo države. Čez noč se je tako uresničil scenarij, ki se ga je Evropa najbolj bala: da bo Trump Ukrajino prisilil v kapitulacijo po načelu sprejmi ali zavrni.
Zaradi hitrega poslabšanja razmer sta Stubb in Støre v Oslu na hitro organizirala nov krog pogovorov. Po srečanju je Zelenski nastopil z nekoliko bolj umirjenim tonom. Hitrosti povezave Starlink in delovanje sistema za zgodnje opozarjanje so bili pozneje obnovljeni.
Kljub temu je zaskrbljenost zaradi Trumpovega približevanja Putinu še vedno velika.
Evropski uradniki so spoznali, da so stiki med Washingtonom in Moskvo precej obsežnejši, kot so sprva domnevali. Po poročanju medijev naj bi državi razpravljali o dodatnih dogovorih glede premoženja družbe Lukoil, jedrske tehnologije, utekočinjenega zemeljskega plina na Arktiki in, kar je najbolj sporno, ponovnega zagona plinovoda Severni tok in sprostitve zamrznjenega ruskega premoženja, piše Euronews.
Evropa se boji, da bo Ukrajina ostala brez glasu
Evropske države menijo, da je ameriški pristop v temelju napačen, saj zanemarja Putinovo težnjo po ozemeljskih osvajanjih, ki je bila osrednji razlog za začetek invazije. Po njihovem prepričanju noben gospodarski dogovor ne more odtehtati dejstva, da si Putin želi podrediti Ukrajino.
Občutek nujnosti stopnjujeta tudi blokada v Črnem morju, ki ovira svetovne dobavne verige, ter bližajoča se zima v Ukrajini. Rusija namerava Ukrajincem z napadi na energetsko infrastrukturo otežiti preživetje najhladnejših mesecev. Obe krizi bi lahko sprožili nov val migracij proti Evropi.
Potreba po prekinitvi ognja, tudi če bi bila sprva omejena na območje Črnega morja in energetske objekte, še nikoli od februarja 2022 ni bila tako izrazita. Putin bo v zameno za morebitne koncesije skoraj zagotovo zahteval dodatno odpravo sankcij.
Prav zato je Evropa po mesecih omahovanja pripravljena okrepiti svojo vlogo in neposredno govoriti z Rusijo. Sodelovanje za pogajalsko mizo postaja nujno, če želi braniti vse bolj negotov položaj Ukrajine, uravnotežiti vse odločnejši ameriški pristop in zaščititi lastne interese, ki so vse bolj potisnjeni na rob.
Støre je to poudaril tudi v zagovor telefonskega pogovora s Putinom.
»Če kdo meni, da so trenutne razmere – v katerih je komunikacija ameriške administracije z Moskvo edini kanal za razpravo o Ukrajini zunaj Ukrajine – edina mogoča pot, ima do takšnega stališča vso pravico,« je dejal norveški premier.
