V odziv na te izzive si Evropska unija prizadeva vzpostaviti tako imenovani vojaški schengen, s katerim želijo odgovorni poenostaviti in pospešiti čezmejne premike vojaških enot z uvedbo enotnih pravil. Cilj predvideva skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj na največ tri dni, kar bi bistveno povečalo odzivnost v kriznih razmerah. Francoski general in obrambni svetovalec predsednika uprave državnih železnic SNCF je poudaril, da manjše zamude pomenijo večjo sposobnost odvračanja, zato ne gre le za logistiko, temveč za temeljno varnostno politiko.
Težave pa niso le birokratske, temveč tudi povsem fizične. Številni mostovi v Evropi ne prenesejo teže sodobnih tankov, ki postajajo vse težji in presegajo meje nosilnosti starejše infrastrukture. Sodobni tank M1A2 abrams tehta okoli 65 ton, medtem ko so gradbeniki številne mostove v preteklosti načrtovali za lažja vozila iz sovjetskega obdobja. Poleg tega različne širine železniških tirov med državami in pomanjkanje ustreznih terminalov za natovarjanje dodatno upočasnjujejo vojaške transporte in povečujejo ranljivost logističnih verig, piše nemški Focus.
Zapuščina hladne vojne in preobremenjena omrežja
Sedanje stanje v veliki meri izvira iz tridesetletnega premajhnega vlaganja v infrastrukturo po koncu hladne vojne, ko velika vojaška mobilnost ni več veljala za prioriteto. Nemčija, ki predstavlja ključno tranzitno državo za premike proti vzhodu, se sooča z dotrajanim in kronično preobremenjenim železniškim omrežjem. To bi lahko v primeru krize postalo ozko grlo samo po sebi, kljub temu da nemški operater DB Cargo že ima v pripravljenosti specializirane vagone in lokomotive.
K težavam prispevajo tudi strukturne posebnosti nacionalnih omrežij. Francosko železniško omrežje se denimo močno osredotoča na Pariz, kar prinaša zgodovinsko posledico centralizirane države. Zaradi te centralizacije je sistem veliko bolj ranljiv za motnje, saj lahko izpad enega samega vozlišča povzroči obsežne posledice in dodatno oteži hitre premike enot po alternativnih poteh.
Koraki naprej in finančne injekcije
Kljub oviram so nekatere države že sprejele konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Nizozemska, Nemčija in Poljska so tako januarja 2024 vzpostavile poseben vojaški koridor za lažji pretok enot in opreme. Prav tako so voditelji Poljske, Nemčije in Francije v okviru Weimarskega trikotnika poudarili pomen krepitve čezmejnih železniških povezav, pri čemer so izpostavili varnost in vojaško mobilnost.
Prizadevanja so neposredno povezana s krepitvijo obrambne drže zveze Nato na vzhodnem krilu, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Sposobnost hitrega premeščanja enot iz zahodne v vzhodno Evropo pomeni ključni dejavnik za verodostojno odvračanje in obrambo. To dokazujejo tudi vojaške vaje, kot je bila »Gallant Boar 2026« v strateško pomembni Suvalski vrzeli, kjer so sodelovale Poljska, Litva in Francija.
Za reševanje teh težav Evropska unija načrtuje znatne naložbe v prometno infrastrukturo dvojne rabe, torej za civilne in vojaške namene. V proračunskem obdobju 2021–2027 so države prek instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) temu namenile 1,69 milijarde evrov. V prihodnje se omenja znesek okoli 17 milijard evrov, a bodo voditelji številne ključne odločitve sprejeli šele do leta 2030, kar pomeni, da razkorak med političnimi ambicijami in praktično izvedbo za zdaj ostaja.