"Mednarodno pravo zagotavlja svobodo plovbe, ki jo je treba zagotoviti," je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropske komisije Anouar El Anouni.
Možnost uvedbe pristojbin za prečkanje Hormuške ožine, o kateri razmišljajo v Iranu, so v zadnjih dneh odločno zavrnile tudi Francija, Grčija in Nemčija.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je dejal, da "to ni sprejemljivo, saj je svoboda plovbe v mednarodnih vodah skupno dobro človeštva". Dodal je, da bi bila uvedba pristojbin nezakonita in da mora Iran spoštovati mednarodno pomorsko pravo.
Podobno izjavo je v sredo za ameriško televizijo CNN podal grški premier Kiriakos Micotakis. "Ne verjamem, da bi bila mednarodna skupnost pripravljena sprejeti, da bi Iran postavil cestninsko postajo za vsako ladjo, ki prečka ožino," je dejal.
Grčija ima eno največjih trgovskih flot na svetu, v Franciji in Nemčiji pa med drugimi delujeta podjetji CMA CGM in Hapag-Lloyd, ki sta glede na tržni delež med največjimi globalnimi ladijskimi prevozniki, navajata dpa in francoska tiskovna agencija AFP.
Pomisleke glede pristojbin za prečkanje Hormuške ožine je spodbudila vojna na Bližnjem vzhodu, ki so jo konec februarja z napadi na Iran sprožili Izrael in ZDA, nakar je Iran skoraj v celoti zaprl to pomorsko pot, ključno za izvoz energentov in drugih dobrin iz regije.
Ožino naj bi sicer odprli za promet v okviru dogovora o dvotedenski prekinitvi ognja, ki je bil dosežen v noči na sredo, vendar je iranska revolucionarna garda zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon posvarila ladjarje, da bo uničila vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati ožino brez dovoljenja.
Ladijski prevozniki se zaradi nevarnosti še vedno izogibajo prečkanju ožine, skozi katero je pred vojno po navedbah BBC povprečno plulo 138 ladij na dan.
Iran je po navedbah britanske pomorske revije Lloyd's List vzpostavil "de-facto sistem cestninskih postaj", v okviru katerega morajo plovila predložiti vso dokumentacijo, vključno z verigo lastništva, popolnim popisom tovora, seznamom članov posadke in končno destinacijo. Nato lahko pridobijo dovoljenje in prečkajo ozek nadzorovan koridor v spremstvu iranskih sil.
Teheran ob tem vztraja, da je ožina zaprta le za sovražnike – na čelu z Izraelom, ZDA in njihovimi zavezniki, medtem ko jo plovila iz prijateljskih držav, kot sta denimo Indija in Kitajska, lahko prečkajo v dogovoru s pristojnimi iranskimi oblastmi.