Bruselj se je zavezal, da bo do leta 2027 prepovedal uvoz ruskega UZP, vendar analiza kaže, da še ni videti upada v ogromnih količinah, ki jih evropska pristanišča prejemajo z ruskega polotoka Jamal v Sibiriji.
Po podatkih nevladne organizacije za človekove pravice Urgewald je leta 2025 skozi arktični led do terminalov EU priplulo več kot 15 milijonov ton jamalskega UZP.
Čeprav je Evropa od začetka ruske invazije na Ukrajino zmanjšala dobavo plina po plinovodih iz Rusije, se je delež EU pri globalnih pošiljkah z Jamala v četrtem letu vojne v Ukrajini povečal in narasel na 76,1 odstotka, medtem ko je leta 2024 znašal 75,4 odstotka, navaja poročilo.
Smo bistvena infrastruktura
Uvoz je sicer zakonit, saj za ruski UZP ne veljajo sankcije. EU je bila tudi sicer doslej zadržana glede prepovedi ruskih pošiljk UZP, zlasti zaradi odvisnosti srednje in vzhodne Evrope od tega vira energije.
»Medtem ko Bruselj slavi najnovejši dogovor o opuščanju ruskega plina, naša pristanišča še naprej služijo kot logistična pljuča za največji ruski terminal UZP, Jamal,« je za Guardian povedal Sebastian Rötters iz organizacije Urgewald. »V trenutnih geopolitičnih razmerah si ne moremo privoščiti še enega leta sokrivde. Nismo le stranke, smo bistvena infrastruktura, ki ohranja ta paradni projekt pri življenju. Vsak tovor, ki se raztovori na terminalu EU, je neposredno nakazilo v vojno blagajno, ki financira pokol v Ukrajini.«
Francija je ključna uvoznica
Ruski obrat Jamal je odvisen od dostopa do pristanišč EU in uporabe tankerjev za UZP razreda Arc7, ki so zgrajeni posebej za ta projekt in delujejo kot ledolomilci.
Če ladje ne bi imele možnosti raztovarjanja ali pretovarjanja v pristaniščih EU, vključno z Zeebruggejem v Belgiji, bi morale opraviti bistveno daljše transportne poti. To pomeni, da je frekvenca prevažanja tovora večja kot pri transportu do bolj oddaljene Kitajske.
Po podatkih organizacije Urgewald je leta 2025 belgijski terminal doseglo 58 ladij, ki so dostavile 4,2 milijona ton UZP. V istem obdobju je kitajska pristanišča doseglo le 51 ladij, ki so dostavile 3,6 milijona ton.
Skupno je 87 ladij v letu 2025 dostavilo 6,3 milijona ton UZP v francoski pristanišči Dunkerque in Montoir. Francija je zato največja uvoznica, francoski energetski velikan TotalEnergies pa ostaja ključni vlagatelj v ruski projekt Jamal. Glavnino ladij za transport zagotavljata britansko podjetje Seapeak in grško podjetje Dynagas.