Evropa pošilja prosilce nazaj v Italijo

Po skoraj štirih letih mirovanja je več evropskih držav napovedalo vnovično vračanje prosilcev za azil v Italijo, če je bila ta njihova prva država vstopa v Evropsko unijo. Vračanje so ta teden napovedale Nemčija, Avstrija, Švica, Finska in Švedska, pri čemer se sklicujejo na nova pravila evropskega pakta o migracijah in azilu.

Po dublinski uredbi je bila za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito praviloma pristojna prva članica EU, v kateri je bila prošnja vložena. Zaradi svojega položaja na zunanji meji Unije je bila to pogosto Italija, kamor so po Sredozemskem morju prispeli številni prebežniki. Med letoma 2018 in 2022 so druge evropske države tja vrnile približno 17.600 prosilcev za azil.

Italija je leta 2022 sporočila, da zaradi preobremenjenosti azilnega sistema vrnjenih prosilcev z določenimi izjemami ne more več sprejemati. Premestitve so zato večinoma obstale. Dublinsko uredbo je junija letos nadomestila uredba o upravljanju azila in migracij, znana pod kratico AMMR. Tudi nova ureditev kot primarno odgovorno določa državo prvega vstopa, prosilci pa morajo prošnjo po novem vložiti že tam.

Italija zavrača stare primere

Po začetku uporabe novih pravil je več držav sporočilo, da nameravajo premestitve v Italijo obnoviti. Rim pa vztraja, da ne bo sprejemal prosilcev, katerih primeri izvirajo iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb sredi junija. Nemčija je kot prva ta teden napovedala vnovično vračanje prosilcev v Italijo in Grčijo, vendar naj bi italijanske oblasti njene zahteve za zdaj zavračale.

Zaradi nesoglasij sta se v sredo po telefonu pogovarjala italijanski zunanji minister Antonio Tajani in njegov nemški kolega Johann Wadephul. Dogovorila sta se za tesnejše usklajevanje pri migracijskih vprašanjih in poudarila pomen čim bolj učinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije.

Vračanje je napovedala tudi Švica, ki ni članica EU, vendar sodeluje v evropskem migracijskem sistemu. V Italijo namerava vračati ljudi, ki so bili po uveljavitvi nove ureditve tam registrirani v podatkovni zbirki Eurodac. Po poročilih naj bi že pripravljala prve polete, premestitve pa bi se lahko začele konec avgusta. Podobne ukrepe pripravljajo Avstrija, Finska in Švedska. Finsko notranje ministrstvo je ocenilo, da nova uredba omogoča obnovitev premestitev, ki jih država že pripravlja.

Dogajanje je sprožilo politične polemike tudi v Italiji. Vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein je vračanje označila za učinek bumeranga. Njena kritika je sledila odločitvi Italije, da po množičnem prihodu migrantov v špansko eksklavo Ceuta na severu Afrike začasno uvede nadzor nad prihodi iz Španije.

Italijanska premierka Giorgia Meloni zavrača povezavo med začasnim nadzorom in določili novega migracijskega pakta. Po njenem mnenju nova pravila Italijo kot državo prvega vstopa bolje varujejo. Pri tem je izpostavila okrepitev načela varne tretje države, ki naj bi omogočilo hitrejše postopke in pospešeno vračanje ljudi brez pravice do zaščite. Melonijeva je še poudarila, da je njena vlada od leta 2023 zavrnila 80.000 zahtev drugih držav za sprejem prosilcev za azil. Razprava tako razkriva nadaljnja nesoglasja med članicami glede porazdelitve odgovornosti. Čeprav nova ureditev ohranja načelo odgovornosti države prvega vstopa, bo njeno izvajanje odvisno tudi od sodelovanja držav in njihove pripravljenosti na sprejem vrnjenih prosilcev.

Prav spor med Berlinom in Rimom kaže, da sprejetje pravil EU samo po sebi še ne zagotavlja enotnega izvajanja niti nemotenega vračanja prosilcev za azil.