Ni naključje, da je hkrati s trilateralo v Shenzhenu potekal v Berlinu vrh koalicije voljnih, torej držav, ki podpirajo Ukrajino. Sodelovalo je skoraj 40 državnih delegacij in okoli 30 voditeljev (predvsem evropskih), tudi slovenski premier Janez Janša. Iz Kitajske se je oglasil tudi Donald Trump in udeležencem dejal, da Putin hoče mir.

Berlinskemu zasedanju so predsedovali nemški kancler Friedrich Merz, ki je bil gostitelj in glavni pobudnik vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Andy Burnham. Na skupni novinarski konferenci so bili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter posebna ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner. Merz je dejal, da bo Evropa tudi prihodnje leto »močno podpirala Ukrajino«. Zavrnil je možnost, da bi o Ukrajini odločali »na način Jalte«, ker to ne bi prineslo miru. Putina pa je pozval h koncu vojne.

German Chancellor Friedrich Merz holds a piece of the Berlin Wall, as he attends a joint press conference alongside British Prime Minister Andy Burnham, Ukrainian President Volodymyr Zelenskiy, French President Emmanuel Macron, US President Donald Trump's son-in-law Jared Kushner and US Special Envoy Steve Witkoff at the summit of the so-called "Coalition of the Willing" group of pro-Ukrainian countries at the Chancellery in Berlin, Germany, November 19, 2026. REUTERS/Hannah McKay/Pool

Merz je dejal, da bo Evropa tudi prihodnje leto »močno podpirala Ukrajino«. Foto: Reuters

Ukrajina "naj se pogaja s pozicije moči"

Nemški kancler je dejal, da so evropske države podprle najnovejši predlog evropske komisije o pomoči Ukrajini z dodatnim posojilom v višini 45 milijard evrov, torej poleg že načrtovanih 90 milijard evrov. Nemški kancler je ob tem zavrnil očitke, da hoče Evropa s pomočjo Kijevu podaljšati vojno. »Hočemo, da se vojna čim prej konča, a tudi, da se Ukrajina učinkovito brani, kolikor dolgo bo treba, in da gre na pogajanja s pozicije moči. V tem smislu sedanje poškodovanje (19 kilometrov dolgega) krimskega mostu kaže, da ima Rusija šibke točke. Poleg tega je samo oktobra Moskva izgubila 50.000 vojakov. Rusija mora dojeti, da je čas za ustavitev vojne.« Predlagal je, da se mirovnih pogovorov poleg Ukrajine, Rusije in ZDA udeleži tudi Evropa. »To bo dalo največ možnosti za mir.« V imenu Evrope naj bi govorili Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija in Poljska.

Macron je na novinarski konferenci pozval članice koalicije voljnih, naj z vsem, kar imajo, takoj pomagajo Ukrajini. Menil je tudi, da je treba odpreti vprašanje članstva Ukrajine v Natu. »Naslednji tedni bodo kritični in odločilni za Ukrajino, ta sestanek koalicije voljnih je tako v pravem trenutku,« je še dejal Macron.

Burnham je povedal, da so udeleženci vrha izjemno navdušeno podprli Ukrajino in da je Evropa pripravljena na sodelovanje na pogajanjih. Evropa pa tudi dobro ve, kaj bo in česa ne bo sprejela, je rekel. Ocenil je, da je Rusija oktobra izgubila toliko vojakov kot Sovjetska zveza v vseh devetih letih vojne v Afganistanu. »In ni osvojila prav nič ozemlja,« je dodal.

German Chancellor Friedrich Merz, UK Prime Minister Andy Burnham, Ukraine's President Volodymyr Zelenskyy, Steve Witkoff,, French President Emmanuel Macron, U.S. special envoys Jared Kushner, from left, leave after a press conference after a meeting of the "Coalition of the Willing" at the Chancellery in Berlin, Germany, Thursday, Nov. 19, 2026. (AP Photo/Markus Schreiber)

Friedrich Merz, Andy Burnham, Volodimir Zelenski, Steve Witkoff, Emmanuel Macron in Jared Kushner. Foto: AP

Pogovori Merza z Witkoffom in Kushnerjem

Zelenski je ob prihodu v Berlin na omrežju X zapisal: »Prednostne naloge (pri pomoči Ukrajini) bi morale biti obramba našega zračnega prostora, energetska in finančna podpora ter diplomatska pomoč pri vzpostavljanju naslednjih etap, ki bi vodile do konca vojne in Ukrajini zagotovile varnost. Močno si prizadevamo, da bi lahko Evropa polnopravno sodelovala na pogajanjih.«

V Shenzhenu je Vladimir Putin po pogovorih s Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom izjavil: »Po diplomatskih kanalih smo povabili Evropejce v Moskvo. Zatem bomo videli, v kakšnem formatu bodo potekala pogajanja (z Ukrajino in ZDA).« Za Witkoffa in Kushnerja pa je sodelovanje Evrope v naslednjem ciklu pogajanj že odločena stvar. Sicer sta imela v četrtek pogovore z Merzem. Kushner je na omrežju X zapisal: »Želimo okrepiti koordinacijo z Ukrajino in Evropo in prizadevamo si za skupno stališče glede trajnega miru in priprave dnevnega reda za naslednji cikel multilateralnih pogajanj.«

Ugledna nemška analitičarka Claudia Major je pred vrhom v Berlinu koaliciji voljnih očitala, da nima jasnega načrta in poguma za odločnejšo pomoč Ukrajini. »Evropa hoče Ukrajino ohraniti pri življenju in upa, da se bo kaj spremenilo v Moskvi, Washingtonu ali v Ukrajini. Evropejci niso pripravljeni sprejeti zahtevne odločitve, ki bi Rusiji prekrižala račune.«

Priporočamo