Po trditvah Moskve je bil napad maščevanje za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na eno od državnih rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je zgodil v noči na 29. december 2025.
Ukrajinske oblasti še niso potrdile, da je bil uporabljen prav sistem orešnik, vendar poudarjajo, da tehnične značilnosti udara močno kažejo prav nanj. Vojska je potrdila, da je izstrelek dosegel nadzvočno hitrost 13.000 kilometrov na uro. Po ocenah ukrajinskih vojaških analitikov takšna hitrost ustreza profilu orešnika, novega ruskega balističnega projektila srednjega dosega.
Ruski strokovnjaki o orešniku
Rusija je raketo orešnik prvič uporabila novembra 2024 za napad na industrijsko mesto Dnipro. Reuters je takrat poročal, da gre za novo vrsto balističnega projektila srednjega dosega, katerega uporaba ima poleg vojaškega tudi močan politični in simbolni pomen. Zahodni analitiki so opozarjali, da Rusija s tem preizkuša in hkrati demonstrira novo orožje v realnih bojnih razmerah.
Ruski vojaški strokovnjak Ilja Kramnik je za provladni časnik Izvestija ocenil, da je novi ruski izstrelek, katerega razvoj je bil doslej strogo tajen, najverjetneje orožje na zgornji meji razreda raket srednjega dosega. Po njegovih besedah bi lahko šlo za novo generacijo ruskih raket z dosegom od 2500 do 3000 kilometrov, potencialno pa celo do 5000 kilometrov. To pomeni, da bi lahko dosegel vso Evropo, Združenih držav Amerike pa ne.
»Očitno je opremljen z ločljivo bojno glavo z več individualno vodenimi enotami,« je dodal Kramnik. Po njegovi oceni bi lahko šlo za pomanjšano različico raketnega sistema jars-M, ki sicer spada med medcelinske balistične izstrelke. Rusija naj bi sicer že lani začela proizvodnjo nove različice tega sistema, ki vključuje bistveno bolj mobilne in samostojne bojne glave.
Drugi ruski vojaški analitik, Dmitrij Kornev, je dejal, da bi bil orešnik lahko razvit na osnovi raket kratkega dosega iskander, ki jih je Rusija že večkrat uporabila v vojni proti Ukrajini. Po njegovih navedbah so lani spomladi na testnem poligonu Kapustin Jar na jugu Rusije preizkusili iskander z okrepljenim motorjem, kar bi bil lahko prav orešnik. Tudi zadnji izstrelek proti Ukrajini naj bi bil izstreljen z istega območja.
Vojaški analitik Vladislav Šurigin je za Izvestijo ocenil, da je orešnik sposoben prebiti vse trenutno obstoječe sodobne sisteme protiraketne obrambe. Dodal je, da bi lahko uničil tudi močne bunkerje, in to brez uporabe jedrske bojne glave, čeprav za zdaj ni dokazov, da bi bili v nedavnem napadu na Dnipro uničeni podzemni objekti.
Skrb na Zahodu
Zahodni analitiki opozarjajo, da bi takšno orožje pomenilo resen izziv za ukrajinsko zračno obrambo. Justin Crump, izvršni direktor in ustanovitelj svetovalnega podjetja Sibylline, je za BBC Verify dejal, da imajo ruske balistične rakete kratkega dosega že zdaj velik vpliv na potek vojne. »Hitrejši in tehnološko naprednejši sistemi bi to grožnjo še bistveno povečali,« je poudaril in dodal, da bi nova generacija raket lahko Ukrajini povzročila še večje težave pri obrambi ključne infrastrukture.
V Evropi se vrstijo obsodbe ruskega napada
Bruselj/Pariz/Berlin, 9. januarja – Ruska uporaba balistične rakete srednjega dosega tipa orešnik v napadu na cilje v zahodni Ukrajini je nesprejemljiva, so se danes po telefonskem pogovoru strinjali voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Okrepljene ruske napade je obsodila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Napad z raketo orešnik pomeni eskalacijo in je nesprejemljiv, Rusija pa ga je upravičila na podlagi lažnih obtožb, so se po besedah tiskovne predstavnice britanske vlade strinjali voditelji v Londonu, Parizu in Berlinu. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo naj bi šlo namreč za odgovor na decembrski ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga Ukrajina zanika.
Nemška vlada je že pred tem ločeno obsodila ruski napad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rusija je ponovno zaostrila situacijo. To so simbolična dejanja z namenom zastraševanja, ki naj bi v ljudeh vzbudila strah, vendar ne delujejo,« je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Meyer.
»Ruska uporaba rakete orešnik je jasna eskalacija proti Ukrajini in opozorilo Evropi in ZDA,« pa je na omrežju X zapisala Kallasova.
»Putin ne želi miru, Rusija na diplomacijo odgovarja z raketami in uničenjem. (...) Države članice EU morajo globlje seči v svoje zaloge za zračno obrambo in jih takoj dostaviti. Prav tako moramo še dodatno povišati stroške te vojne za Moskvo, med drugim z ostrejšimi sankcijami,« je dodala.