Bolgarija, država na jugovzhodni meji Evropske unije ob Črnem morju, bo po izpolnitvi kriterijev za inflacijo, proračunski primanjkljaj, dolgoročne obrestne mere in stabilnost tečaja postala 21. članica evrskega območja. Za državljane to pomeni ne le uporabo evrskih bankovcev in kovancev, temveč tudi sedež v upravnem svetu Evropske centralne banke, ki odloča o obrestnih merah. Po vstopu Hrvaške v evrsko območje januarja 2023 bo evro tako začelo uporabljati več kot 350 milijonov Evropejcev.
Mešana čustva prebivalcev
Kljub temu da si je bolgarska vlada prizadevala za ta korak že od vstopa v EU leta 2007, so ljudje razdeljeni. Ankete kažejo, da so podjetja večinoma naklonjena evru, medtem ko imajo nekateri prebivalci pomisleke.
Ljudje se bojijo predvsem naraščanja cen ali pa dvomijo o političnem ustroju, ki je bil ta mesec v krizi zaradi odstopa vlade in protestov proti predlaganim davkom. Zaradi zgodovinskih kulturnih in političnih vezi z Rusijo so nekateri zadržani tudi do nadaljnje povezave z Evropo.
»Sem proti, ker je lev naša nacionalna valuta,« jezno pravi upokojenec Emil Ivanov iz Sofije. »Poleg tega Evropa propada, kar je omenil celo ameriški predsednik v novi nacionalni varnostni strategiji.«
Podjetja so pripravljena
Kljub dvomom so bolgarska podjetja pripravljena na spremembo. V trgovinah v Sofiji so cene označene v levih in evrih, vlada pa prek oglasov prikazuje tudi tečaj evra z geslom: »Skupna preteklost. Skupna prihodnost. Skupna valuta.«
Podpora prihaja predvsem od podjetnikov, ki poslujejo čez mejo. »Zame je najpomembnejše, da bodo izginile vse operacije, ki vključujejo pretvorbo valute in izdajo računov v evrih, nato spet v levih,« pravi Natalia Gadjeva, lastnica vinogradniške kmetije Dragomir v Trakijski dolini.
Tudi nekateri starejši prebivalci menijo, da bo evro poenostavil življenje. »Ne le starejši, ampak tudi mladi bodo lahko enostavno potovali z evri, brez menjave valute,« dodaja Veselina Apostovlova, upokojenka iz Sofije.
