Cene hrane v Sloveniji so v evropskem povprečju. Foto: AP
Eurostatova primerjava: je hrana v Sloveniji res dražja kot pri sosedih?
Čeprav so cene hrane v nekaterih državah nižje od povprečja EU, gospodinjstva v teh državah zaradi nižjih dohodkov pogosto porabijo večji delež svojega proračuna za hrano. Tako je hrana v Avstriji povprečno dražja kot v Sloveniji, a glede na povprečne dohodke v državi je cenejša.
17. 12. 2025, 09.00
jk
Hrana je eden največjih izdatkov gospodinjstev v Evropi in v povprečju predstavlja približno 11,9 odstotka porabe v EU, v državah, kot je Romunija, pa celo do 20 odstotkov. Cene so se lani po državah močno razlikovale, Eurostatov indeks ravni cen hrane za leto 2024 pa ponuja uporabno osnovo za primerjavo, piše Euronews.
Če povprečno košarico hrane v EU postavimo na 100 evrov, indeks pokaže, koliko bi enaka košarica stala v posamezni državi. Raven cen nad indeksom 100 pomeni, da je država dražja od evropskega povprečja, vrednost pod 100 pa kaže, da je cenejša.
Najcenejša hrana v Makedoniji, najdražja v Švici
Po podatkih Eurostata je bila leta 2024 Severna Makedonija najcenejša država za hrano med 36 evropskimi državami. Standardna košarica hrane je tam stala 73 evrov, kar je 27 odstotkov manj od povprečja EU. Švica je na drugi strani najdražja, saj so cene hrane za 61,1 odstotka višje od povprečja EU. Enaka košarica tam stane 161,1 evra.
Švici na vrhu sledita še dve državi Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA): Islandija (146,3 evra) in Norveška (130,6 evra).
Slovenija z indeksom 99,3 evra spada med države, kjer je hrana nekoliko cenejša od povprečja. Na Hrvaškem pa je hrana z indeksom 100,5 celo nekoliko dražja.
Na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji dražja hrana kot pri nas
Znotraj EU ima Romunija s 74,6 evra najnižjo raven cen hrane, Luksemburg s 125,7 evra pa najvišjo. Hrana je v Romuniji torej za 25,4 odstotka cenejša, v Luksemburgu pa za 25,7 odstotka dražja od povprečja EU.
Cene hrane so vsaj 10 odstotkov višje od povprečja EU tudi na Danskem (119,3 evra), Irskem (111,9 evra), v Franciji (111,5 evra), Avstriji (110,9 evra) in na Malti (110,9 evra).
Slovenija z indeksom 99,3 evra spada med države, kjer je hrana nekoliko cenejša od povprečja. Na sosednjem Hrvaškem pa je hrana z indeksom 100,5 celo nekoliko dražja. Glede na nižje plače pri južnih sosedih je tako za povprečno hrvaško gospodinjstvo hrana precej dražja kot pri nas.
V Avstriji je hrana nekoliko dražja kot pri nas, košarica stane 111 evrov, prav tako v Italiji, kjer stane 104 evre. Na Madžarskem je hrana cenejša, košarica pa znese 94 evrov.
V revnejših državah za hrano petina dohodka
Ilaria Benedetti, izredna profesorica na italijanski Univerzi v Tuscii, je poudarila, da imajo pri razlikah ključno vlogo strukturni dejavniki, kot so proizvodni stroški, vpetost v dobavne verige in izpostavljenost globalnim pretresom.
»Manjša in zelo odprta gospodarstva, pogosto z valutami, ki so bolj izpostavljene nihanjem, so med pandemijo in konfliktom med Rusijo in Ukrajino doživela močnejši prenos rasti cen energije in kmetijskih vhodnih stroškov,« je povedala za Euronews.
Benedettijeva je poudarila, da so te razlike pomembne, ker je njihov vpliv odvisen od tega, kolikšen del proračuna morajo gospodinjstva nameniti hrani. V več vzhodnoevropskih in južnih vzhodnoevropskih državah hrana predstavlja več kot 20 odstotkov izdatkov gospodinjstev, medtem ko je v državah z višjimi dohodki ta delež običajno pod 12 odstotki.
»Zato ima lahko enaka podražitev veliko hujše posledice tam, kjer so dohodki nižji,« je dodala.
Jugovzhodna Evropa in zahodni Balkan na splošno z najnižjimi cenami hrane
Poleg Severne Makedonije in Romunije so precej pod povprečjem EU še Turčija (75,7 evra), Bosna in Hercegovina (82,5 evra), Črna gora (82,6 evra) in Bolgarija (87,1 evra). Tudi Srbija (95,7 evra) in Albanija (98,7 evra) sta cenejši od povprečja EU.
Med »velikimi štirimi« državami EU so cene hrane nad povprečjem v Italiji (104 evre) in Nemčiji (102,9 evra), medtem ko je Španija (94,6 evra) za 5,4 odstotka cenejša od povprečja EU.
Večina srednjeevropskih in več vzhodnoevropskih držav ostaja pod povprečjem EU ali blizu njega, vključno s Slovaško, Poljsko, Češko in Madžarsko. Zahodna Evropa ima na splošno višje cene hrane, nordijske države pa sodijo med najdražje v Evropi.
Koliko kruha si lahko kupijo Danci?
Države z višjimi povprečnimi plačami, kot sta Danska in Švica, imajo običajno tudi višje cene hrane, saj se stroški dela v kmetijstvu, predelavi in trgovini prenesejo na potrošnike. »K razlikam prispevajo tudi razlike v obdavčitvi, zlasti DDV na prehranske izdelke,« je dodal. Nekatere države, kot je Irska, imajo nižjo ali celo ničelno stopnjo DDV na hrano, medtem ko je v drugih, na primer na Danskem, hrana obdavčena po splošni stopnji DDV,« je za Euronews Business povedal Alan Matthews, profesor na Trinity College Dublin na Irskem.
Jeremiás Máté Balogh, izredni profesor na Univerzi Corvinus v Budimpešti, pa je poudaril, da imajo te razlike v cenah tudi velike posledice za prehransko varnost, zlasti v povezavi z razpoložljivim dohodkom.
»Če lahko države z visokimi dohodki absorbirajo višje ravni cen, se gospodinjstva z nižjimi dohodki v srednji in vzhodni Evropi spopadajo z nesorazmerno večjim bremenom, tudi če so nominalne cene hrane nižje,« je povedal za Euronews.
Eurostatov indeks cen ne upošteva dohodkov gospodinjstev, zato cene hrane niso prilagojene dejanski dostopnosti. Na primer, čeprav je hrana na Danskem draga, imajo prebivalci tam višje razpoložljive dohodke, zato si v praksi lahko privoščijo več kruha kot denimo Slovenci, čeprav je kruh pri nas cenejši.
