Brez čipov ni avtomobilov ali modernih gospodinjskih aparatov, nepogrešljivi so tudi za tehnologije prehoda v brezogljično družbo in digitalizacijo, dveh ključnih usmeritev Evropske unije. V letih pandemije koronavirusa, ko so se trgale dobavne verige čipov ključnih proizvajalk v vzhodni Aziji, se je njihovo pomanjkanje v evropski industriji čutilo denimo v zmanjšani proizvodnji avtomobilov, posledično pa v izgubi delovnih mest.
Da bi torej zmanjšali odvisnost od tujih proizvajalcev in povečali tehnološko avtonomijo na tem področju, evropska komisija zdaj predlaga dodaten obsežen javno-zasebni investicijski paket za spodbujanje večje izdelave čipov na evropskih tleh in za doseganje večjega prodajnega deleža EU na svetovnem trgu.
Dovoljene državne subvencije
EU je za povečanje proizvodnih kapacitet že doslej namenila 30 milijard evrov po skladih Obzorja Evropa, sredstev za okrevanje po pandemiji in nacionalnih proračunov. Po novem pa bi v prihodnjih letih z javno-zasebnim partnerstvom zbrali še dodatnih 15 milijard evrov za spodbujanje proizvodnih kapacitet, zagonskih podjetij ter malih in srednje velikih podjetij na področju razvoja in proizvodnje čipov.
Da bi spodbudili vlaganja v panogo, ki je ključna za doseganje evropske strateške avtonomnosti na področju digitalne industrije, evropska komisija predlaga tudi nekaj bolj prožno razumevanje pravil za državne subvencije podjetjem. Te bodo dovoljene za gradnjo takšnih tovarn, ki bodo edinstvene v Evropi. Države bodo lahko manjkajoči delež naložbe za gradnjo takšne tovarne pokrile do celotnega potrebnega zneska.
Evropska unija torej z zakonskim predlogom, ki naj bi olajšal državna in zasebna vlaganja v to digitalno infrastrukturo na evropskih tleh, še odločneje vstopa v tekmo z vzhodno Azijo in ZDA za zagotovitev ključnih komponent za tehnološki razvoj. Po predlogu evropske komisije bo vzpostavljen tudi poseben sklad za industrijo čipov, po katerem se bodo sofinancirala zagonska podjetja na tem področju in posledično vanje privabljala dodaten zasebni kapital.
Cilj EU je tudi, da bi z novimi ukrepi podvojila tržni delež evropskih čipov na globalnem trgu s trenutnih deset na dvajset odstotkov do leta 2030. Evropska podjetja, ki proizvajajo čipe, so zdaj med svetovnimi proizvajalci za ZDA in vzhodnoazijskimi paradnimi konji trga področja (Tajvanom, Kitajsko in Južno Korejo).
Spodbuda proizvodnji tudi v ZDA
EU meri predvsem na novo generacijo čipov, ki bodo še manjši od dveh nanometrov (za primerjavo: v eni sekundi človeški noht zraste za en nanometer), kar za več kot polovico manjša velikost od trenutnih čipov velikosti petih nanometrov. Že letos naj bi se začela proizvodnja čipov v velikosti treh nanometrov. Toda EU ni edina, ki si poskuša s povečano proizvodnjo čipov zagotoviti večjo avtonomijo na tem področju. Ameriški predstavniški dom je minuli teden sprejel obsežno zakonodajo za povečanje ameriške konkurenčnosti proti Kitajski, ki med drugim vsebuje investicije ter subvencije za industrijo čipov v vrednosti 45,8 milijarde evrov. Kitajska medtem v industrijo čipov vlaga 130 milijard dolarjev, kar je več kot EU in ZDA skupaj. Tudi zato se že pojavljajo kritike, da napovedane evropske investicije ne zadoščajo.
Nekatere manjše članice EU se ob tem bojijo, da bodo zaradi dejansko neobstoječih evropskih omejitev državnih subvencij za gradnjo tovarn čipov večino tujih investicij pobrale večje članice Unije – Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska. Več deset milijard vredno investicijo je na evropskih tleh že napovedal ameriški Intel, a še ni sporočil, kje nameravajo postaviti novi proizvodni obrat čipov. EU si prizadeva v skupne investicije proizvodnje čipov privabiti tudi tajvanska podjetja, ki sodijo med vodilne svetovne proizvajalce.
