Preberite še:
• Trn v Putinovi peti je ukrajinska želja po vstopu v Nato, čas bi rad zavrtel v leto 1989
• Cela država za nekaj sankcij
• Reportaža iz Kijeva: Putin v vojni z Ukrajino in vsem svetom
Vse o invaziji Ukrajine na enem mestu:
Zunanji ministri EU so danes uradno potrdili drugi sveženj sankcij, ki so ga v četrtek na izrednem vrhu politično potrdili voditelji EU. Sankcije pa so še razširili na ruskega predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova.
»Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb,« je novinarjem po srečanju ministrov EU v Bruslju povedal Borrell. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU.
Kot je dodal Borrell, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema - Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju al Asadu.
Logar: EU sprejela »najhujši paket sankcij« proti Rusiji
Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo »občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji«, je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Logar.
Sveženj obsega tako ukrepe individualne kot tudi sektorske narave. Gre za »najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdaj koli sprejela napram kateri koli državi«, je dejal v video izjavi za slovenske novinarje.
Zunanji ministri EU so na fizičnem srečanju formalno potrdili nov, drugi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini. Vključujejo finančni sektor, energetiko in promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko. Prav tako dodaja več ruskih posameznikov na seznam sankcij, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU.
Na seznam sankcij sta uvrščena tudi predsednik države Putin in zunanji minister Lavrov, in sicer v povezavi z zamrznitvijo z njima povezanega premoženja v EU. To so podprle vse države članice, je povedal Logar. Kot je pojasnil, se je odprla tudi možnost uvrstitve družinskih članov v naslednjih krogih sprejemanja sankcij.
O drugem svežnju sankcij proti Rusiji so se na kriznem zasedanju v Bruslju v četrtek dogovorili voditelji članic EU. Ta sicer ne vključuje možnosti izključitve Rusije iz mednarodnega sistema plačil Swift, k čemur glasno pozivajo ukrajinske oblasti in nekatere države.
O tem vprašanju je danes potekala ena daljših razprav ministrov, je povedal Logar. Kot je pojasnil, nasprotovanje temu ukrepu pojenja. Več držav je izrazilo, da se zavedajo posledic, ki jih bo ta ukrep imel za njihovo gospodarstvo, a da so glede na težo zgodovinskih dogodkov pripravljene sprejeti to škodo.
Logar je ob tem pojasnil, da se v EU usklajuje »še strožji paket, še z večjim vplivom na rusko gospodarstvo«. Kaj konkretno bo v njem, pa za zdaj ni mogoče predvideti, je dejal.
Rusija pripravlja povračilne sankcije
Svoje povračilne sankcije pa sedaj očitno pripravlja tudi Rusija. Sveženj povračilnih ukrepov je pripravljen, je povedala predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvienko. Podrobnosti zaenkrat niso znane.
Proti sankcijam pa se je ponovno izrekla Kitajska. »Ponovno poudarjam, da sankcije nikoli niso bile učinkovit način reševanja težav,« je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so že v sredo sporočili, da so ZDA od leta 2011 uvedle več kot 100 sankcij proti Rusiji in se ob tem vprašali, ali so te ameriške sankcije rešile kakšen problem.
Nato v odziv na ruski napad Ukrajine na vzhodnem krilu namešča sile za zelo hitro odzivanje
O nadaljnjem ukrepanju so danes na izrednem zasedanju Nata govorili voditelji članic severnoatlantskega zavezništva. Voditeljiso se odločali o pošiljanju vojakov v Ukrajino, saj so vojaško posredovanje poprej že izključili.
Med prvim so se v Natu odločili, da okrepijo svojo vojaško prisotnost v vzhodnem krilu članic zavezništva, so sporočili po izrednem zasedanju Nata. »Nihče naj ne naseda lažem iz Moskve,« je sporočalo trideset voditeljev Nata v skupnem sporočilu. Ocenili so še, da je bil napad na Ukrajino »huda strateška napaka« Rusije.
Zveza Nato pa je nato na odziv na ruski napad Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Varnostni svet OZN bo danes glasoval tudi o resoluciji, s katero bi zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine. Moskva ima sicer v varnostnem svetu možnost veta, nejasno zaenkrat ostaja, kako bo glede resolucije glasovala Kitajska, ki sicer v prvem odzivu ruske agresije ni hotela opisati kot invazijo, izrazila pa je tudi razumevanje za ruske varnostne pomisleke.
