EU se pripravlja na morebitne obsežne hibridne napade. V ta namen so predstavniki držav članic v okviru vaje preizkusili, kako bi delovala tako imenovana klavzula o medsebojni pomoči. Rezultati naj bi pripomogli k izboljšanju sodelovanja v primeru resne krize.
Podobno kot v Natu tudi v EU obstaja klavzula o medsebojni pomoči v primeru napada. To pravilo, ki je zapisano v pogodbi o Evropski uniji (člen 42.7), je sicer manj znano. Določa, da morajo v primeru oboroženega napada na ozemlje ene od držav članic preostale države članice tej državi zagotoviti »vso pomoč in podporo, ki je v njihovi moči«. Pravilo velja takoj, torej je močnejše od Natove zaveze pomoči. Članicam EU ga namreč ni treba kot v primeru Natovega 5. člena še dodatno potrjevati. Doslej so ga uporabili le enkrat – po terorističnih napadih v Parizu leta 2015. Težava s to klavzulo je, da nima določenih procedur delovanja po izrednem dogodku, ki terja skupen odziv EU.
Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, so se v ponedeljek krizne vaje udeležili veleposlaniki držav članic EU, odgovorni za varnostno politiko, in strokovnjaki iz evropskih institucij. Rezultati naj bi služili tudi pripravi načrta za okrepitev klavzule o medsebojni pomoči EU.
Kako je potekala vaja, zaradi tajnosti teh priprav ni bilo mogoče izvedeti. Potrjeno je bilo le, da so na podlagi fiktivnega, a realističnega scenarija preverili, ali bi krizni odziv in koordinacija v primeru hibridnih napadov delovala. Pod takšnimi napadi se razumejo na primer kibernetski napadi na električna omrežja, nezakoniti poleti z droni in sabotažni napadi.