Sankcije, ki predvidevajo zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU, bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na neimenovane uradnike EU, veljale za sedem naseljencev oziroma njihovih organizacij na Zahodnem bregu, ki ga Izrael okupira od leta 1967.
Predlog sankcij je več mesecev blokirala Madžarska, ko jo je kot premier še vodil Viktor Orban. Od zmage njegovega tekmeca Petra Magyarja, ki je v soboto prevzel premierski položaj, se je odprla pot dogovoru o sankcijah.
"Skrajni čas je bil, da preidemo od zastoja k uresničevanju," je po dogovoru poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. "Ekstremizem in nasilje imata svoje posledice," je še zapisala na družbenem omrežju X.
Dogovor je pozdravila tudi ministrica Fajonova, ki opravlja tekoče posle. "Razmere v Gazi so dramatične, obžalujem, da v EU ni podpore za zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom," je zapisala na X. "Rešitev dveh držav postaja vse težja," je dodala.
Zahodni breg se od izbruha vojne v Gazi oktobra 2023 sooča z vsakodnevnim nasiljem, v katero so vpleteni tako izraelski vojaki kot naseljenci. Od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu konec februarja je po navedbah palestinskih uradnikov in ZN naraslo število napadov naseljencev s smrtnimi žrtvami. Več držav članic se zavzema tudi za ukrepe v smeri trgovinskih ukrepov proti Izraelu, a dogovora glede tega ni.