Unija je z današnjim dnem odpravila preostale carine na uvoz industrijskih izdelkov iz ZDA ter uvedla preferencialni dostop do trga za ameriško morsko hrano in neobčutljive kmetijske proizvode. Za proizvode, kot so mlečni izdelki, sadje, sojino olje ter svinjsko in bizonovo meso, je znižala carine oziroma uvedla tarifne kvote.
Zakonodaja med drugim vključuje varovalni mehanizem, ki bo uniji omogočil odziv na morebitno bistveno povečanje uvoza iz ZDA, ki bi lahko resno škodovalo domačim proizvajalcem. Če bo našla zadostne dokaze za to, bo lahko Evropska komisija v celoti ali deloma ustavila izvajanje uredbe.
To bo lahko prav tako storila, če ZDA ne bodo izpolnjevale svojih zavez iz trgovinskega dogovora ali pa če bodo povzročale motnje v trgovinskih odnosih z EU.
Uredba, ki sta jo Svet EU in Evropski parlament potrdila minuli mesec, bo prenehala veljati konec leta 2029. Bo pa lahko Bruselj pred tem predlagal njeno podaljšanje.
Tako bo unija unija carine odpravila oziroma znižala še pred 4. julijem, ki ji ga je kot rok za začetek izvajanja trgovinskega dogovora pred časom postavil ameriški predsednik Donald Trump. V nasprotnem primeru je napovedal uvedbo precej višjih carin.
Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta julija lani na Škotskem sklenila trgovinski dogovor, ki za uvoz večine blaga iz EU v ZDA določa carine pri 15 odstotkih.
Je pa EU danes obenem zvišala splošne carine na uvoz jekla s 25 na 50 odstotkov in zmanjšala letno kvoto za brezcarinski uvoz te kovine na 18,3 milijona ton.
V skladu z v torek objavljeno pravno podlago so polovico kvote razdelili med vse trgovinske partnerice glede na njihov izvoz v članice unije med letoma 2022 in 2024, tudi med tiste, ki imajo z EU sklenjen prostotrgovinski sporazum.
Do druge polovice skupne kvote za uvoz po ničelni carinski stopnji pa bodo upravičene le prostotrgovinske partnerice, pri čemer bodo v ugodnejšem položaju tiste, ki so v pogajanjih z unijo dosegle dogovor o višini kvote. Gre za 13 držav, med njimi Združeno kraljestvo, Švico, Turčijo in Indijo.
Z zvišanjem carin na uvoz jekla in zmanjšanjem kvot za brezcarinski uvoz želi Bruselj evropski jeklarski sektor zaščititi pred vplivom presežnih proizvodnih zmogljivosti jekla na svetovnih trgih, odgovornost za katere na komisiji pripisujejo predvsem Kitajski.