Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU ponovno – tako kot že večkrat doslej – opozarjala ne nesprejemljivost izraelske politike vzpostavljanja naselbin na Zahodnem bregu, s čimer se manjšajo možnosti vzpostavitve dveh držav. Prav tako Evropsko unijo skrbijo nasilni napadi izraelskih naseljencev na Palestince, ki so sicer dolgoletna stalnica izraelske politike. Že več mesecev se Evropska unija ukvarja z vprašanjem, ali proti izraelskim naselbinam in uvozu tamkajšnjih proizvodov v EU uvesti sankcije. Tudi v ponedeljek se je ta razprava nadaljevala, odločitev o sankcijah pa zaradi razdeljenosti Unije ni bila sprejeta.
Nabor evropskih ukrepov
Odločitev o vzpostavitvi sankcij bi morale članice sprejeti s soglasjem, je opozarjala evropska komisija. Vendar takšne večine ni bilo. Unija se v svoji politiki do Izraela, ko ni možno najti skupne točke, kako se odzvati na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovo vlado, ne uspe poenotiti.
Evropska komisija je sicer tokrat članicam predlagala nabor različnih ukrepov. Med njimi so bili delna popolna prepoved uvoza iz naselbin, visoke carine, ki bi de facto onemogočile trgovanje, ali pa sistem uvoznih dovoljenj. Ob tem so v komisiji dodajali, da lahko ukrepi poslabšajo odnose z Izraelom, prav tako pa se zavedajo časovne dimenzije bližajočih se parlamentarnih volitev v Izraelu, ki so napovedane za jesen.
Jasen nemški ne
Francija, Španija, Belgija, Švedska, Irska in Nizozemska so bile med tistimi državami, ki so zagovarjale vzpostavitev sankcij proti naselbinam, saj je le to lahko način, da se Izrael spet spravi v okvire delovanja po mednarodnem pravu. Da Nemčija, ki ima zaradi svoje polpretekle zgodovine najbolj prizanesljiv odnos do Izraela, k predlaganim ukrepom ne bo dala soglasja, je postalo jasno ob prihodu nemškega zunanjega ministra Johanna Wadephula na zasedanje. »Imamo jasno stališče glede politike naseljevanja. Ta ni v skladu z mednarodnim pravom,« je dejal Wadephul in pristavil, da Nemčija pričakuje ostro ukrepanje izraelske vlade proti naseljencem. Je pa tudi dejal, da ne podpira sankcij, in opozoril, da jih je treba sprejeti s soglasjem. Tako je jasno zavrnil drugačne pravne interpretacije, da bi jih lahko sprejeli tudi s kvalificirano večino.
Med bolj skeptične države sodita še Češka in Bolgarija. Da je treba pred volitvami v Izraelu ravnati preudarno, je sicer ocenjeval tudi slovenski zunanji minister Tone Kajzer. Zunanji ministri EU bodo o morebitnih sankcijah proti Izraelu vnovič razpravljali oktobra. Zaradi bližine volitev je takrat še manj verjetno, da bo možno najti soglasje.