Droni so v kmetijstvu v zadnjem desetletju iz tehnološke novosti postali vse pogostejše orodje. Uporabljajo se lahko za pregledovanje polj, zgodnje odkrivanje škodljivcev in pomanjkanja vode ter za natančno nanašanje gnojil in pesticidov. Njihova prednost je zlasti, da lahko obdelajo le prizadete dele površin, s čimer naj bi zmanjšali porabo kemikalij, stroške in vpliv na okolje.
V Evropski uniji je uporaba dronov pri škropljenju pesticidov trenutno omejena zaradi direktive o trajnostni rabi pesticidov iz leta 2009. Ta prepoveduje njihovo uporabo za zračno škropljenje. Pravila je EU sprejela v času, ko so bila glavna sredstva za takšno delo letala in helikopterji, zato Bruselj zdaj ugotavlja, da ne upoštevajo tehnološkega razvoja brezpilotnih letalnikov.
Pravila iz časa pred kmetijskimi droni
Izjeme so danes dovoljene, ko je škropljenje s tal oteženo ali nevarno. To velja denimo za terasaste vinograde na Portugalskem, sadovnjake na Južnem Tirolskem ali poplavljena zemljišča, na katerih traktorji ne morejo delati. Po pisanju Politica članice EU že dlje opozarjajo, da je sedanji sistem za uporabo dronov preveč restriktiven in administrativno zapleten.
Evropska komisija priznava, da o varni uporabi dronov pri nanašanju pesticidov še vedno obstajajo pomembne vrzeli v znanju. Med drugim ni povsem jasno, kako daleč se pri takšni uporabi širijo kapljice pesticidov in kateri tipi dronov omogočajo najbolj natančen nanos. Hkrati sedanje omejitve otežujejo pridobivanje podatkov, ki bi omogočili zanesljivejšo oceno tveganj.
Države članice želijo spremembe
K razširitvi uporabe dronov so že pred leti pozivale tudi posamezne članice EU. Petnajst držav, med njimi Češka, je decembra 2024 Evropsko komisijo pozvalo, naj pripravi nov predlog za ureditev njihove uporabe. Češko ministrstvo za kmetijstvo je po navedbah Politica ocenilo, da lahko droni pomagajo zmanjšati količino uporabljenih pesticidov in njihov vpliv na organizme, ki niso tarča škropljenja, hkrati pa ohranijo konkurenčnost evropskega kmetijstva.
Komisija je predlog vključila v širši zakonodajni sveženj o varnosti hrane in krme, ki vsebuje tudi precej bolj sporne spremembe pravil za pesticide. Po predlagani ureditvi bi države članice lahko dovolile širšo uporabo dronov, če bi ocenile, da njihova uporaba ne predstavlja večjega tveganja kot škropljenje s tal. Svet EU je maja letos podprl pristop, ki bi državam omogočil hitrejše odobravanje uporabe dronov, medtem ko bi Komisija pozneje določila podrobnejše tehnične smernice.
Manj sporen del velike reforme
Okoljske organizacije so do načrtov previdne, vendar je nasprotovanje uporabi dronov precej manj izrazito kot pri drugih delih zakonodajnega svežnja. Opozarjajo predvsem, da bi morali regulatorji pred širšim dovoljevanjem škropljenja počakati na več znanstvenih podatkov. Med pomisleki sta tudi varstvo podatkov ter nevarnost, da bi draga tehnologija povečala razliko med velikimi kmetijskimi gospodarstvi in manjšimi kmeti.
Uporaba dronov je kljub temu ena redkih točk širše reforme, ki za zdaj ne povzroča večjih političnih sporov. Evropska komisija želi digitalizacijo kmetijstva še razširiti in bo predvidoma do konca leta predstavila strategijo, v kateri bodo pomembno vlogo imeli umetna inteligenca, satelitsko opazovanje, droni in precizno kmetijstvo. Po oceni evropskega komisarja za kmetijstvo Christopha Hansena bi lahko te tehnologije povečale produktivnost, učinkoviteje porabile vire in zmanjšale administrativne obremenitve kmetov.
Težava je, da bo morala biti sprememba pravil o dronih sprejeta skupaj s celotnim zakonodajnim svežnjem. Če države članice in Evropski parlament o celotnem svežnju ne bodo dosegli kompromisa, bi lahko po pisanju Politica tudi liberalizacija uporabe kmetijskih dronov znova postala žrtev širšega političnega spora.