Novica prihaja v času, ko se zdi, da širitev EU znova dobiva zamah. Bruselj pripravlja načrt, ki bi Ukrajini lahko prinesel delno članstvo že prihodnje leto, medtem ko je Črna gora kot vodilna kandidatka prejšnji mesec zaprla še eno pogajalsko poglavje, piše Politico.
Geopolitične napetosti
Vladajoča koalicija v Reykjaviku je obljubila, da bo do leta 2027 izvedla referendum o nadaljevanju pristopnih pogajanj, ki jih je prejšnja vlada zamrznila leta 2013. Vendar se zdi, da se časovni okvir pospešuje zaradi geopolitičnih pretresov, odločitve Washingtona o uvedbi carin za Islandijo ter groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o aneksiji Grenlandije.
Kot piše Politico, se pričakuje, da bo islandski parlament datum glasovanja objavil v prihodnjih tednih, navajajo viri, ki so želeli ostati anonimni. Ta korak sledi nizu obiskov evropskih politikov na Islandiji in islandskih uradnikov v Bruslju. Če bodo Islandci glasovali »za«, bi se lahko pridružili EU pred katero koli drugo državo kandidatko, je dejal eden od sogovornikov.
»Razprava o širitvi se spreminja,« je za Politico izjavila evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki se je prejšnji mesec v Bruslju sestala z islandsko ministrico za zunanje zadeve Þorgerour Katrín Gunnarsdottir. »Vse bolj gre za varnost, pripadnost in ohranjanje naše sposobnosti delovanja v svetu, kjer tekmujejo različne interesne sfere. To je vprašanje za vse Evropejce.«
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je prejšnji mesec v Bruslju sestala z islandsko premierko Kristrun Frostadottir in sporočila, da partnerstvo ponuja stabilnost in predvidljivost v nestabilnem svetu. Von der Leynova, ki je Islandijo obiskala lani julija, je državo pohvalila za krepitev sodelovanja z EU tudi med srečanjem Nordijskega sveta v Stockholmu lani jeseni, nov obisk arktične regije pa načrtuje v marcu.
Ameriški pritiski
Pogovori o poglobitvi vezi z Islandijo in morebitnem nadaljevanju pogajanj so se začeli že pred Trumpovo vrnitvijo na položaj. Uradnik EU je potrdil, da je Bruselj že takrat začel posvečati več pozornosti tej strateško pomembni državi.
Vendar pa so vse močnejše grožnje iz ZDA, vključno s šalo Billyja Longa (Trumpovega kandidata za veleposlanika na Islandiji), da bo država postala 52. ameriška zvezna država, on pa njen guverner, povečale občutek nujnosti. »Mislim, da je Trumpova štirikratna omemba Islandije v govoru v Davosu, ko je govoril o Grenlandiji, zagotovo pritegnila pozornost,« je za Politico dejal uradnik EU in dodal, da je to za malo državo zagotovo skrb zbujajoče.
Islandija je prošnjo za članstvo v EU vložila leta 2009, na vrhuncu finančne krize, ko so propadle vse tri glavne komercialne banke. Vendar je vlada pogajanja decembra 2013 zamrznila, saj si je gospodarstvo hitro opomoglo, ekonomisti pa so opozarjali na morebiten zlom evroobmočja. Marca 2015 je Reykjavik zaprosil, naj se države ne obravnava več kot kandidatke.
Geopolitična situacija se je v zadnjem desetletju močno spremenila. Islandija, ki nima lastne vojske, zavzema strateško pomemben položaj v severnem Atlantiku in se za svojo varnost zanaša na članstvo v Natu ter dvostranski obrambni sporazum z ZDA iz leta 1951. Ta realnost, poleg gospodarskih prednosti, vpliva na javno mnenje, ankete pa kažejo na vse večjo podporo članstvu.
Izzivi na poti do članstva
Kljub temu pot do članstva ni preprosta. »Pridruževanje bi lahko v prihodnosti naletelo na pomembne domače politične ovire,« je za Politico povedal Gudni Thorlacius Johannesson, nekdanji predsednik Islandije.
Največja potencialna ovira so pravice do ribolova, ki so ključna panoga za Islandijo in so bile glavno sporno vprašanje že med prejšnjimi pogajanji.
»Na koncu se vse vrti okoli rib, to je bil od nekdaj problem,« je dejal prvi uradnik EU. Vendar obstaja ključna razlika v primerjavi s prejšnjimi pogajanji. Združeno kraljestvo in Islandija sta imela dolgo časa napete odnose zaradi ribolova, kar je v 50. in 70. letih prejšnjega stoletja preraslo v tako imenovano ribiško vojno. Ker Britanija ni več v EU, bi vprašanje ribištva lahko predstavljalo manjšo oviro.
Hiter zaključek pogajanj
Če se Islandci odločijo za nadaljevanje pogajanj, bi ta lahko potekala hitro. Islandija je članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja, zato je velik del svoje zakonodaje že uskladila z evropsko. Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013 je Islandija že zaprla 11 od 33 pogajalskih poglavij.
Za primerjavo: Črna gora, najnaprednejša država kandidatka, je ta prag prestopila šele pred kratkim. »Na papirju to ne bi smelo biti pretežko; vsa poglavja bi lahko zaprli v samo enem letu,« meni uradnik EU. Vendar vir, seznanjen z razmerami na Islandiji, opozarja, da je takšen rok preveč ambiciozen glede na kompleksnost nekaterih tem.
Za dokončno članstvo bi morala Islandija po koncu pogajanj izvesti še en referendum. Glede na trajanje procesa in geopolitično situacijo bi to lahko bila velika ovira, saj so koristi članstva, kot še navaja Politico, za Islandijo bolj varnostne kot gospodarske narave. S petim najvišjim BDP na prebivalca na svetu je članstvo v EU zanjo finančno manj privlačno kot za druge države, ki si prizadevajo za vstop v blok.