V obmejno mesto Moyale na severu Kenije je iz sosednje Etiopije pribežalo približno 50.000 ljudi. Številni so brez osnovnih življenjskih potrebščin, humanitarne organizacije pa opozarjajo, da nujno potrebujejo dodatna finančna sredstva za pomoč beguncem, poroča Radio France International.
»Družine, ki so morale zapustiti svoje domove, se soočajo z resnim pomanjkanjem hrane, vode in ustreznih zatočišč. Tudi lokalne skupnosti, ki jih sprejemajo, imajo že same omejene vire,« je opozorila Nomagugu Ncube, vodja kenijske misije Mednarodne organizacije za migracije (IOM).
Pritisk na lokalno prebivalstvo
Večina razseljenih ljudi je zatočišče poiskala pri sorodnikih ali članih lokalnih skupnosti, kar še dodatno obremenjuje že tako omejene zaloge hrane in vode. Drugi so se zatekli v šole in začasna zatočišča, nekateri pa morajo spati na prostem.
Begunski val je posledica ponovnega zaostrovanja dolgoletnega spora med etiopskima regijama Oromija in Somalija, ki se prepirata glede ozemlja in upravnega nadzora.
Napetosti so se močno zaostrile 18. oktobra, ko so na upravni stavbi v etiopskem mestu Moyale izobesili zastavo somalijske regije. Sledil je oborožen spopad med lokalnimi milicami, v katerem je umrlo 13-letno dekle. Dogodek je sprožil proteste in novo nasilje, še piše RFI.
Spopadi zajeli sedem okrožij
Nasilje se je nato razširilo na sedem okrožij. Umrlo je več kot deset ljudi, več deset tisoč pa jih je moralo zapustiti domove. Številni so se zatekli čez mejo v Kenijo.
Kenijske oblasti skupaj z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) registrirajo nove prišleke in ocenjujejo njihove potrebe. Pomoč zagotavljajo tudi druge humanitarne organizacije, med njimi kenijski Rdeči križ.
Ta je sprva ocenil, da je bilo razseljenih 36.000 ljudi, Mednarodna organizacija za migracije pa je pozneje oceno zvišala na 50.000. Število bi lahko še naraslo, saj ocenjevanje razsežnosti begunske krize še poteka. Celovitega uradnega števila razseljenih za zdaj še ni.
