Michal sicer trdi, da ne more v celoti razumeti Putinovega razmišljanja, vendar meni, da logika diktature pojasnjuje nadaljnjo agresijo Moskve. Poudaril je, da ima Putin trenutno več vojakov kot na začetku invazije, in se vprašal, kaj bi z njimi sploh počel, če bi nehal ubijati v Ukrajini. V Rusiji namreč poveličujejo junake, zato bi Putin v primeru zaustavitve vojne izgubil svojo moč, kar bi lahko vodilo do nestabilnosti ne le v Rusiji, temveč po vsej Evropi.
"Stališče Orbana ostaja nejasno"
Premier je komentiral tudi politično blokado evropskega načrta za mobilizacijo 90 milijard evrov podpore za Ukrajino. Izrazil je optimizem, da bosta predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta António Costa našla alternativne poti za sprostitev teh sredstev, čeprav podrobnosti ni želel razkriti. Opozoril je, da mora Evropa sprejemati velike odločitve, ki vplivajo na njeno varnost, sicer bodo potrebne širše razprave o tem, kako naj Evropa sploh odloča. Glede zamrznjenih ruskih sredstev, ki se pogosto omenjajo kot potencialni vir pomoči Ukrajini, je Michal vztrajal, da ta ostajajo na voljo in so varno zamrznjena.
Poudaril je, da mora biti zaveza o 90 milijardah evrov izpolnjena ne glede na nasprotovanje Madžarske in Slovaške. Ob tem je bil oster do madžarskega premierja Viktorja Orbána, saj meni, da njegova stališča do Rusije ostajajo nejasna in nerazumljiva za druge članice Evropske unije. Michal je nakazal, da bi lahko prihajajoče madžarske volitve pomenile preobrat v tamkajšnji politiki, hkrati pa se razvijajo širše razprave o tem, ali naj se EU premakne proti bolj centraliziranemu odločanju, zlasti na področju varnosti.
Sporočilo, ki ga v Estoniji dobro razumejo
Estonski premier je podprl pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo. Poudaril je, da bi morala Evropa več vlagati v varnost, kar je sporočilo, ki ga v Estoniji dobro razumejo. Estonija letos za obrambo namenja kar 5,4 odstotka svojega BDP, kar je eden najvišjih deležev v zvezi Nato. »To ni lahko,« je rekel Michal. »Vem pa, da bodo moji vnuki živeli v miru, ker sosednja država ve, da se jemljemo resno.« Ob koncu je izrazil prepričanje, da bo Evropa, če bo dosledno izpolnila svoje obrambne zaveze, čez pet ali deset let v veliko boljšem položaju. Kljub izzivom je poudaril, da Evropa ostaja eden najbolj svobodnih prostorov na svetu, sam pa je optimističen glede prihodnosti.