Program Future Combat Air System (FCAS) je bil zagnan leta 2017 z namenom zamenjave francoskih letal rafale in letal eurofighter, ki jih uporabljata Nemčija in Španija. Sistem naj bi dopolnjevali brezpilotni letalniki, senzorji in digitalni komunikacijski sistemi, zasnovani za skupno delovanje v mrežno povezanem bojišču, poroča Euronews.
Projekt je veljal za pomemben preizkus evropskih prizadevanj za tesnejše obrambno sodelovanje, saj si evropske države prizadevajo nastopati enotno ob vse bolj sovražni Rusiji in ob zaostrovanju odnosov z Združenimi državami.
Nesoglasja vse od začetka
Večmilijardni program je sicer že leta pestilo nesoglasje med francoskim podjetjem Dassault Aviation in podjetjem Airbus, ki zastopa interese Nemčije in Španije.
Projekt je dolgo veljal za enega najpomembnejših evropskih industrijskih in varnostnopolitičnih podvigov. Napredek so zavirali spori glede vodilne vloge, delitve dela in pravic intelektualne lastnine. Medtem ko je Dassault vztrajal pri vodilni vlogi pri razvoju letala, Airbus ni želel sprejeti vloge podrejenega partnerja.
Dodatne zaplete so povzročile različne vojaške zahteve. Francija je vztrajala pri letalu, ki bi lahko delovalo z letalonosilk in nosilo jedrsko orožje, česar Nemčija ni potrebovala. Predlogi za razvoj dveh različic letala znotraj istega programa niso dobili skupne podpore.
Napoved prihaja kljub številnim pozivom k tesnejšemu povezovanju evropskih vojsk v času vse večjih geopolitičnih napetosti.
Vojna Rusije proti Ukrajini je vstopila v peto leto, evropske države pa so vse bolj zaskrbljene zaradi ameriških varnostnih zavez do Evrope pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.
Delo na »Combat Cloudu« se bo nadaljevalo
Čeprav je skupni projekt bojnega letala odpovedan, program FCAS ne bo popolnoma ukinjen. Po navedbah vladnih virov se bo nadaljeval razvoj tako imenovanega combat clouda oziroma bojnega oblaka.
Gre za digitalno omrežje, namenjeno povezovanju letal, dronov in drugih oborožitvenih sistemov. Francosko in nemško obrambno ministrstvo naj bi na prihodnjem srečanju pripravili načrt obrambnega sodelovanja, osredotočen na »nekaj realističnih in pomembnih projektov«.
Za Airbus odločitev odpira možnost iskanja novih partnerjev. Poznavalci industrije med možnimi kandidati omenjajo švedsko podjetje Saab ter britansko-japonsko-italijanski program razvoja novega bojnega letala.
Dassault bo po vsej verjetnosti nadaljeval razvoj naslednje generacije letala rafale samostojno.
Namesto skupaj spet vsak zase
S propadom skupnega bojnega letala se tako zaključuje eden najambicioznejših evropskih obrambnih projektov zadnjih let.
Hkrati odločitev pomeni spremembo smeri: namesto enega skupnega letala bosta Berlin in Pariz očitno razvijala ločene nacionalne zasnove, povezane z nekaterimi skupnimi tehnološkimi rešitvami.
Nemški kancler Friedrich Merz je v začetku leta dejal, da bo »storil vse, kar je v njegovi moči, in se boril do zadnjega trenutka, da bi skupni evropski projekti zaživeli, predvsem francosko-nemški projekti«.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je aprila po pogovorih z Merzem zanikal, da bi bil projekt mrtev. »Gremo naprej. Evropa še nikoli ni bolj potrebovala enotnosti, večje neodvisnosti in večje suverenosti kot danes,« je dejal.
