Poročilo temelji na pogovorih z 19 Filipinkami, ki so delale v savdskih gospodinjstvih. Opisovale so izjemno dolge delovne dneve, pomanjkanje počitka, omejevanje gibanja, odvzem osebnih dokumentov in spolno nasilje, raziskavo Amnesty International povzema South China Morning Post.
Ena od delavk je povedala, da je delala tudi 20 ur na dan, od zgodnjega jutra do pozne noči, brez dodatnega plačila. »Delodajalka mi je vedno govorila: Ne smeš reči, da si utrujena, sicer bom jezna,« je povedala Joy, ki je za mesečno plačo 1500 savdskih rialov (okoli 400 evrov) opravljala delo brez nadur.
Druga delavka je opisala, da je delala od 6. do 20. ure brez odmorov, celo brez možnosti uporabe stranišča. Tretja je povedala, da ji je delodajalka dovolila pojesti le eno jajce, ker jih je štela, in tedenski obrok riža, sicer pa se je prehranjevala predvsem z instantnimi rezanci. »Zbujala sem se okoli pete ure zjutraj, spat pa sem hodila okoli druge ure ponoči. Vsako noč sem spala približno dve uri,« je dejala.
Ena izmed žensk je povedala, da jo je spolno napadel mož njene delodajalke. S pomočjo drugih filipinskih delavcev je pobegnila na filipinsko veleposlaništvo. »S seboj nisem vzela ničesar, ker so mi rekli, da bi me lahko obtožili kraje, tudi če bi bile stvari moje. Ko sem prišla na veleposlaništvo, je delodajalka prišla za menoj, mi vrnila telefon in potni list ter me prosila, naj njenega moža ne prijavim,« je povedala.
Kafala naj bi bila odpravljena, a težave ostajajo
Amnesty opozarja, da se v zasebnih domovih pogodbena zaščita pogosto izgubi, delodajalci pa imajo še vedno skoraj neomejeno moč nad delavci. Sistem kafala, ki je bil uveden v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi hitrega pritoka tuje delovne sile po odkritju nafte, je delodajalcem omogočal nadzor nad vizumi, menjavo zaposlitve in potovanji delavcev.
»Pričevanja, zbrana skozi več let, razkrivajo več kot le vzorec zlorab. Razkrivajo državni sistem, ki še naprej omogoča izkoriščanje migrantskih gospodinjskih delavcev,« poudarja Amnesty International.
Raziskovalka organizacije Ella Knight je opozorila: »Sistem kafala ostaja ključni strukturni dejavnik zlorab. Ker pravni status delavcev veže na delodajalce, ustvarja odvisnost, ki v praksi omejuje njihovo možnost menjave zaposlitve ali odhoda iz države.«
Velika odvisnost od dela v tujini
Po podatkih filipinskih oblasti je bila leta 2024 več kot petina vseh Filipincev, zaposlenih v tujini, zaposlena v Savdski Arabiji. Velik delež žensk tam dela v gospodinjstvu in čistilnih službah.
Ellene Sana iz filipinskega Centra za zagovorništvo migrantov opozarja, da gospodinjske delavke »skoraj vedno ostanejo izjema«, ko gre za reforme sistema kafala. Dodala je, da večina nekvalificiranih filipinskih migrantov odhaja v tujino »iz nuje in ne zaradi svobodne ter informirane odločitve«.
»Verjamejo, da morajo obdržati službo ne glede na vse,« je dejala Sana in opozorila, da jezikovne ovire, finančne težave in slaba obveščenost delavcem še dodatno otežujejo prijavo zlorab.
Pozivi k večji zaščiti delavcev
Amnesty je pozval Savdsko Arabijo k učinkovitejšemu nadzoru, boljšemu izvajanju zakonov in večji zaščiti gospodinjskih delavcev. »To, kar delodajalcem omogoča, da se izognejo odgovornosti za zlorabe, je kombinacija neenakega razmerja moči, šibkih nadzornih mehanizmov, omejene delovnopravne zaščite in praktičnih ovir, s katerimi se delavci soočajo pri prijavljanju zlorab ali iskanju pravice,« je pojasnila Ella Knight, raziskovalka delavskih pravic pri Amnesty International.
