Že slab mesec po naftovodu Družba, ki poteka prek ukrajinskega ozemlja, ne teče več ruska nafta. Najbolj prizadeti sta Madžarska in Slovaška, ki sta za pomoč že zaprosili Hrvaško ter razglasili izredne energetske razmere. Vlado v Kijevu obtožujeta, da zavlačuje s popravilom naftovoda, ki naj bi bil poškodovan med spopadi z Rusijo.
Madžarska Evropski uniji in posredno Ukrajini grozi z dvema blokadama. Čeprav se je Budimpešta pred tedni načeloma že strinjala z novim 90-milijardnim evropskim posojilom Ukrajini, ga namerava zdaj v končni fazi potrjevanja blokirati. Posojilo bi bilo namenjeno večletnemu financiranju javne uprave in obrambnih zmogljivosti Ukrajine; približno 60 milijard bi bilo namenjenih prav za vojaške namene.
Evropska komisija pričakuje, da se bo Madžarska vendarle držala načelno dogovorjenega posojila, kar pa še zdaleč ni gotovo. Prav nasprotno – iz Budimpešte so namreč zagrozili tudi z blokado 20. paketa evropskih sankcij proti Rusiji. V Bruslju so ga nameravali sprejeti pred obletnico vojne v Ukrajini – najpozneje jutri na zasedanju zunanjih ministrov EU.
Ukrajina zavrača ultimate in izsiljevanja
Z obema korakoma želi vlada Viktorja Orbána Ukrajino prisiliti k ponovni vzpostavitvi pretoka ruske nafte po naftovodu, ki oskrbuje madžarske rafinerije.
»Na jutrišnjem zasedanju sveta za zunanje zadeve namerava EU sprejeti 20. paket sankcij. Madžarska ga bo blokirala. Dokler Ukrajina ne bo ponovno vzpostavila tranzita nafte na Madžarsko in Slovaško po naftovodu Družba, ne bomo dopustili sprejetja odločitev, ki so pomembne za Kijev,« je napovedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.
Madžarska pri svojem pritisku na Ukrajino ni osamljena. Na vlado v Kijevu namerava pritisniti tudi vlada slovaškega premierja Roberta Fica. »Če se dobava nafte na Slovaško v ponedeljek ne bo obnovila, bom državno delniško družbo SEPS zaprosil, naj ustavi nujno dobavo električne energije Ukrajini,« je napovedal Fico. Podobno grožnjo je dan prej izrekel tudi madžarski premier Orbán.
Madžarska in Slovaška sta po podatkih kijevske svetovalne družbe ExPro v februarju prispevali 68 odstotkov uvožene energije v Ukrajino. Na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu so ultimate in izsiljevanja iz Budimpešte ter Bratislave ostro obsodili.
