V mednarodni skupnosti so se v četrtek vrstili odzivi na memorandum o soglasju Združenih držav in Irana, potem ko je v javnost prišla njegova uradna verzija in so ga s takojšnjo veljavnostjo ločeno podpisali ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian ter še pakistanski posrednik. Dogajanje, ki je sledilo, je pošiljalo mešane signale. Memorandum med drugim določa odprtje Hormuške ožine in to so že prečkali prvi savdski tankerji s šestimi milijoni sodčkov surove nafte, njena cena na svetovnih trgih pa je padla. Memorandum določa prekinitev ognja tudi v Libanonu, kjer pa je Izrael v četrtek sprožil nove zračne napade ter takoj postavil na preizkus Belo hišo, ki je v očeh Teherana odgovorna za ravnanje Tel Aviva. Slednji je z dogovorom izrazito nezadovoljen, ker mu vsiljuje pogoje, na katere sam ni pristal. Premier Benjamin Netanjahu je v četrtek dejal, da se vojska ne bo umaknila iz Libanona.
Ključen bo nadzor jedrskih dejavnosti
Memorandum določa tudi takojšnji začetek pogajanj o končnem mirovnem sporazumu, ki naj bi se po nekaterih napovedih začela že v petek v Švici, pogajanja o usodi iranskega jedrskega programa, začasni umik ameriških sankcij na izvoz iranske nafte ter umik ameriške blokade iranskih pristanišč. Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA Rafael Grossi je dejal, da je memorandum dobrodošel, zdaj pa so na vrsti tehnična vprašanja. Ta bodo izredno zahtevna, kar se je pokazalo že ob sklepanju prejšnjega sporazuma z Iranom iz leta 2015, od katerega so ZDA kasneje odstopile.
Savdska Arabija izpostavlja, da bo ključni del kakršnega koli dogovora mehanizem za nadzor bodočih iranskih jedrskih aktivnosti in usode visokoobogatenega urana, ki je po lanskem bombardiranju ostal zakopan pod ruševinami. Da bo Iran tudi v prihodnje imel jedrski program v civilne namene, je v svoji izjavi nakazal Trump. Teheran ves čas vztraja, da od programa ne odstopa in da je to zanj rdeča črta.
Sklenitev memoranduma so pozdravili voditelji G7. Evropske države imajo pripravljeno misijo za nadzor proste plovbe v Hormuški ožini. Tudi Rusija in Kitajska sta pozdravili dogovor, Peking je pozval k pragmatičnim in razumnim pogajanjem o končnem sporazumu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa opozarja, da bodo ponovno vzpostavili blokado iranskih pristanišč ter sprožili vojaške operacije, če se Iran ne bo držal dogovorjenega v memorandumu. »V rokah bomo držali veliko palico,« je dejal.
Pričakovati je zahtevno delo. Že poganja, ki so pripeljala do stran in pol dolgega memoranduma, so trajala več kot dva meseca, čeprav je bilo sprva optimistično predvideno, da bodo po aprilski razglasitvi prekinitve ognja končana v dveh tednih.
Zmagali eni in drugi
V Iranu trdijo, da predstavlja memorandum zmago zanje. Namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je dejal, da »je bil sovražnik, ki nas je napadel, da bi dosegel svoje zle cilje, premagan«. Trump prav tako trdi, da predstavlja memorandum zmago za Združene države, kar je ponazoril s tem, da je cena nafte padla, borze pa porasle. Tisti, ki mu očitajo, da je preveč popustil Iranu, so po njegovem »ljubosumni, slabi in neumni ljudje«.
Takšnih je bilo v Združenih državah v četrtek kar nekaj, tudi v predsednikovi republikanski stranki. Odmevale so besede senatorja Billa Cassidyja, da se Reagan obrača v grobu. Cassidy je sicer redni kritik Trumpa, a pred memorandumom, ki omogoča takojšnji priliv naftnih dolarjev v Teheran, so svarili tudi mnogi bližje predsedniku. Senator Ted Cruz je dejal, da »predsednik dobiva zelo slabe nasvete glede dogovora« in da »dajanje milijard dolarjev teokratskim blaznežem, ki nas hočejo pobiti, ni dobra ideja«. Senator Lindsey Graham je nekoliko omilil svojo prejšnjo kritiko, a ostaja vidno zadržan. Republikanski senator Bill Moreno pa je dejal, da bo začasni umik sankcij na iransko nafto sicer pomagal Teheranu, a tudi ameriškim potrošnikom.
