V središču reportaže, ki jo je pripravil DW, je zgodba Petra Slezaka iz Prage. Po smrti matere je izgubil stanovanje, v katerem sta živela skupaj, in pri štiridesetih pristal na ulici. Kljub temu da je pred tem redno delal, se je nenadoma znašel brez doma in brez stabilnosti.
»Vse življenje sem delal, zato sem se zelo težko soočal s tem, da sem brezdomec,« je dejal. »Najtežje je bilo priti do dovolj hrane,« se spominja in dodaja, da je imel zaradi nastale situacije tudi težave z duševnim zdravjem.
Nato je postal del projekta New Leaf Czechia, v okviru katerega so sto brezdomnih oseb razdelili v več skupin. Ena skupina je prejela enkratno denarno pomoč v višini 100.000 čeških kron oziroma okoli 4000 evrov, druga je sodelovala predvsem s socialnimi delavci, tretja pa je dobila kombinacijo obeh oblik pomoči. Namen raziskave je bil preveriti, ali lahko neposredna finančna pomoč ljudem pomaga pri izhodu iz brezdomstva.
Razbijanje stereotipov
Raziskovalci pravijo, da so rezultati razbili številne stereotipe o brezdomnih ljudeh. Udeleženci denarja večinoma niso porabili za alkohol ali droge, kot so predvideli kritiki. Največ denarja je šlo za hrano, oblačila in predvsem iskanje nastanitve.
A reportaža pokaže tudi, da denar sam po sebi ni čudežna rešitev. Številni udeleženci so se še vedno soočali s težavami pri iskanju zaposlitve in stanovanja. Slezak je denimo našel delo, ki pa se je hitro izkazalo za izkoriščevalsko. Delal je dolge izmene fizično napornega dela, pri tem pa ni imel niti pogodbe niti zagotovljenega plačila.
Kljub temu mu je projekt pomagal do bolj stabilnega življenja. Danes ima streho nad glavo in redno službo. V reportaži pove, da je vesel, ker lahko živi »kot normalen človek«.
Problem brezdomstva medtem narašča po vsej Evropi. Rezultati češkega projekta nakazujejo, da lahko neposredna finančna podpora vsaj nekaterim pomeni pomemben prvi korak nazaj v stabilnejše življenje.