Gadi Eisenkot, ki se je s svojo stranko Jašar na nedavnih parlamentarnih volitvah uvrstil na drugo mesto, takoj za Likud premierja Benjamina Netanjahuja, je v rezidenci predsednika države Isaaca Herzoga dobil mandat za sestavo nove vlade. »Storil bom vse, kar je v mojih močeh, da bom primeren in bom izpolnjeval svoje obveznosti,« je ob prevzemu mandata napovedal Eisenkot. Napovedal je ustanovitev izredne vlade, ki bo delovala v težkih okoliščinah. Kot je namreč ocenil, cilji vojne v regiji še niso doseženi, v Izraelu vlada globok notranjepolitični vrvež, država pa je soočena tudi z nizkim zaupanjem v institucije in težavami, ki bi lahko ogrozili demokracijo. »Vsi moramo stopiti korak nazaj. Potrebujemo močno vodstvo države, kateremu lahko zaupamo. Spet bom povrnil stabilnost državi,« je napovedal.
»74 poslancev več ne zaupa prejšnji vladi,« je ugotavljal Eisenkot in se zavezal, da bo nova vlada delalaza vse Izraelce. Dnevi, ko so se nekateri počutili izključene, bi morali postati stvar preteklosti, je dodajal. Vse politične stranke je pozval, naj ga podprejo, lahko pa so tudi del njegove vlade, če se strinjajo s štirimi programskimi načeli: priznavanja demokratičnosti in judovske nravi Izraela, sistema naborništva in da opredeljujejo Hamas za teroristično organizacijo, katere vojaške in vodstvene zmogljivosti je potrebno uničiti. »Moja vrata so odprta za vse,« je dejal Eisenkot. Pristavil je, da bodo vse stranke morale sprejeti določene koncesije. Ne želi si namreč, da bi država spet morala na predčasne volitve.
Kako bo sestavil koalicijo?
S blokom štirih opozicijskih strank premore 48 poslanskih sedežev, kar je kar trinajst poslancev manj od potrebnih 61 poslanskih glasov za potrditev vlade. Eisenkot si je mandatarstvo zagotovil kljub temu, da je bil v slabšem izhodiščem položaju od Netanjahuja, ki je s svojim vladnim blokom strank dosegel 53 poslanskih sedežev. Kljub temu pa pri pogovorih s predsednikom Herzogom ni dobil več glasov podpore za mandatarstvo kot nekdanji načelnik generalštaba Eisenkot. Ta si je zagotovil podporo vseh palestinskih strank, ki so na teh volitvah z 19 glasovi dosegle rekorden volilni rezultat.
S 67 glasovi podpore in po Herzogovem blagoslovu je tako postal nov mandatar, ki se mora sedaj odločiti, kako namerava sestaviti naslednjo vlado. Da ga čaka težko delo zaradi različnih, pogosto nasprotujočih si pozicij potencialnih koalicijskih partnerjev, je pred svojo odločitvijo o podelitvi mandatarstva očitno ugotavljal tudi predsednik Herzog. Še čez konec tedna se je posvetoval s ključnimi vodji političnih strank, kakšne so možnosti, da bi Eisenkot ta nasprotja premostil do uspešnega oblikovanja nove vlade.
»Od vas pričakujem, da boste oblikovali vlado ter boste predstavljali vse – tako tiste, ki so volili za vas kot tudi tiste, ki niso,« mu je ob predaji mandatarstva dejal predsednik države Isaac Herzog.
Netanjahu bi lahko poskusil v drugo
Če Eisenkotu ne bo uspelo sestaviti vlade v 28 dneh, bi lahko dobil še dodatnih 14 dni. V kolikor bi mu v tem času spodletelo ali pa vladna ekipa ne bi dobila zadostne večine v parlamentu, utegne predsednik Herzog mandatarstvo podeliti drugemu kandidatu. To bi verjetno postal Benjamin Netanjahu. Tudi ta bi imel štiri tedne za sestavo nove vlade. Če tudi takrat ne bi bilo možno sestaviti vlade, bi predsednik lahko razpustil parlament in razpisal nove volitve. Izvesti bi jih morali v 90 dneh. Do takrat bi kot vršilec dolžnosti aktualno vlado vodil Benjamin Netanjahu.