Svet ECB je na junijski seji osrednje evrske obrestne mere zvišal za 0,25 odstotne točke. Ta sicer pričakovani dvig je bil prvi poseg v obrestne mere po juniju lani in prvo zvišanje po septembru 2023. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako trenutno pri 2,25 odstotka.
Za tokratno sejo pretežni del analitikov po poročanju tujih tiskovnih agencij ne pričakuje novega posega v obrestne mere. Junijski dvig, ki je bil deležen tudi nekaterih kritik, da je bil preuranjen, je bil odgovor na krepitev inflacije zaradi rasti cen goriv po ameriško-izraelskem napadu na Iran.
Medletna inflacija je bila tako aprila in maja in junija v območju z evrom pri 3,0 oz. 3,2 odstotka, junija pa se je začela ob sklenitvi okvirnega dogovora o premirju med ZDA in Iranom postopno umirjati.
A ko se je zdelo, da bo vsaj začasna umiritev sovražnosti na Bližnjem vzhodu vnesla vsaj nekaj več gotovosti v trenutno izjemno nepredvidljivo globalno dogajanje, so se sovražnosti med ZDA in islamsko republiko v začetku julija spet obnovile. To je negotovost spet povečalo, tudi za denarno politiko.
Analitikom se zdi sicer nov poseg v denarno politiko bolj verjeten po poletnem premoru, na septembrski seji sveta v Berlinu, na kateri bodo imeli v osrednjem organu evrske denarne politike na mizi tudi najnovejše makroekonomske napovedi ECB.
Za zdaj se zdi bolj verjeten nov dvig obrestnih mer, a glede na hitro spreminjajoče se lahko do septembra zgodi še marsikaj. Svet ECB denarno politiko prilagaja vsakokratnim podatkom.