Moldavska predsednica Maia Sandu je že pred časom evropsko in svetovno javnost presenetila z izjavami, da je naklonjena ideji združitve z Romunijo. Januarja je v intervjuju za BBC dejala, da bi ne referendumu o združitvi glasovala za, s čimer si je iz opozicijskih vrst prislužila pozive k odstopu. Označili so jo za veleizdajalko. Kljub temu je v aprila objavljenem intervjuju v francoskem Le Mondu znova ponovila svoje besede.
V zadnjih tednih kaže, da se med državama nekaj premika, sta Sandujeva in romunski predsednik Nicușor Dan na družbenih omrežjih delila fotografijo s skupnega potovanja na mednarodno srečanje, kjer sta bila protokolarno sprejeta kot dvojec. To je po poročanju Deutsche Welle jasno politično sporočilo.
Sandujeva je, tako kot mnogi njeni rojaki, tudi romunska državljanka. Kot predsednica je na romunskih predsedniških volitvah maja 2025 podprla Nicușorja Dana in zanj glasovala.
Zgodovina obeh držav je močno prepletena. Tako v Romuniji kot Moldaviji je uradni jezik romunščina. Leta 1812 sta si nekdanjo kneževino Moldavijo razdelila Ruski in Otomanski imperij, meja pa je tekla po reki Prut. Po krajšem obdobju združitve med obema svetovnima vojnama je Stalin leta 1940 vzhodni del spet priključil Sovjetski zvezi. Iz tega območja je nato ob razpadu rdečega imperija leta 1991 nastala samostojna Moldavija.
Strah pred Rusijo
V Moldaviji so ljudje glede te teme precej razdeljeni. Zadnje ankete kažejo, da združitev podpira okoli 42 odstotkov državljanov, medtem ko jih 47 odstotkov ne želi izgubiti svoje samostojnosti. Vseeno pa število zagovornikov raste. Glavni razlog za to je ruski napad na sosednjo Ukrajino in s tem povezana varnostna tveganja. V Romuniji je medtem podpora precej višja in znaša kar 72 odstotkov.
Kljub veliki želji nekaterih pa bo pot dolga. Zahtevne ustavne ovire obstajajo na obeh straneh, poleg tega se je Moldavija v ustavi zavezala k vojaški nevtralnosti. Največja uganka ostaja Pridnestrje. Gre za ozemlje, ki ga še vedno obvladujejo proruski separatisti, ti pa so se v devetdesetih odcepili prav z izgovorom, da se branijo pred domnevno fašistično združitvijo z Romunijo.
Zaradi svojih stališč se Maia Sandu doma sooča z ostrimi očitki proruske opozicije, ki jo obtožuje veleizdaje. Nekateri kritiki se sprašujejo tudi, ali je primerno govoriti o združitvi ravno zdaj, ko je država sredi pogajanj za vstop v Evropsko unijo. V Bruslju sicer s tem nimajo težav. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je na vprašanje o tej temi odgovorila, da o morebitni združitvi lahko odločajo izključno državljani Republike Moldavije in Romunije in nihče drug.