Čeprav na letošnje srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, vsakoletnega zasedanja političnih in gospodarskih vplivnežev, prihaja več kot 60 predsednikov in premierjev ter na ducate ministrov, bo na vrhu prevladoval ameriški predsednik Donald Trump. Napad na Venezuelo, napovedana pomoč iranskim protestnikom in izsiljevanje osmih evropskih držav s carinami, da bi prenehale nasprotovati ameriškemu prevzemu Grenlandije – vse to samo od začetka leta – so Trumpa postavili daleč pred vse druge prihajajoče voditelje.
Trumpa bodo poskušali spametovati
V ponedeljek začeto osrednje zunanjepolitično-gospodarsko srečanje v uvodnih tednih leta jih bo 65 izkoristilo za številna dvostranska srečanja, tudi s katerim od vodij mednarodnih organizacij ali skupno 850 direktorjev vodilnih svetovnih podjetij. Evropski voditelji bodo v Davosu poskušali prepričati Trumpa, naj spremeni svoje namere glede carin in prevzema Grenlandije nasploh. Tja bodo posamezni voditelji članic EU in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pripotovali v želji po dialogu, kar je tudi osrednje povezovalno geslo razprav, saj letošnji forum poteka pod naslovom Duh dialoga. Nanj namerava staviti von der Leynova, saj si v odnosu do ZDA prevladujoča večina voditeljev sedemindvajseterice želi predvsem pogovore.
Tako v predalu vsaj do četrtka ostaja tako imenovana evropska trgovinska bazuka. Takrat se bodo v Bruslju na izrednem vrhu sešli voditelji EU in razpravljali o protiukrepih Trumpovim grožnjam. Z bazuko bi med drugim lahko krepko ocarinili ameriški uvoz v EU in tamkajšnjim podjetjem zmanjšali dostop do evropskega trga za blago in storitve. Tudi Nemčija sedaj predlogu, ki je izšel iz Francije, ne nasprotuje več. A splošna želja je, da ne bi prišlo do stopnjevanja napetosti in bi Trump svojo grožnjo s carinami in prevzemom Grenlandije umaknil, tako pa bi tudi ohranili čezatlantsko zavezništvo. Nanj je v poskusih umirjanja žogice opozarjal tudi britanski premier Keir Starmer, čigar država ima »posebne odnose« z ZDA. Starmer se zavzema za dialog in je prepričan, da Trump ne bo vojaško posegel proti Grenlandiji. S Trumpom želi govoriti tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki noče zaostrovanja. Ameriškega predsednika bi rad prepričal o umiku grožnje s sankcijami in grenlandskih ambicij.
Grožnja, podkrepljena s svarilom finančnega ministra
Medtem je Trump v pismu norveškemu premierju Jonasu Gahru Storeju zaostril svojo retoriko, saj je zapisal, da kot predsednik miru ne razmišlja več zgolj o miru, ker ni dobil Nobelove nagrade za mir. Njegov finančni minister Steve Bessent pa je povlekel še eno vzporednico, s katero Washington ustvarja dodatni pritisk na Evropo. Zelo neposredno je nakazal, da bi se brez dobljene Grenlandije ZDA utegnile umakniti iz mirovnih pogovorov o Ukrajini. Bessent je namreč ocenil, da bodo Evropejci nasprotovanje ameriškemu poseganju po Grenlandiji slednjič opustili. »Evropski voditelji bodo spremenili mnenje. In razumeli bodo, da morajo biti pod varnostnim okriljem ZDA. Kaj bi se zgodilo v Ukrajini, če bi ZDA umaknile svojo podporo? Vse bi se sesulo,« je sporočil.
Britanski premier Starmer je te besede prvega ameriškega finančnika očitno razumel, saj je večkrat poudaril, da je sodelovanje ZDA ključnega pomena, ob čemer je navedel obveščevalne službe, jedrsko odvračalno držo in Ukrajino. »Zadnja stvar, ki jo smemo storiti, je, da vse to preprosto zavržemo in se pretvarjamo, da ni več pomembno. Pomembno je, vendar tega ne storimo tako, da se pretvarjamo, da med nami ni razlik,« je pojasnil Starmer.
Dogovori z Ukrajino?
Tudi zato se s še večjo negotovostjo pričakuje Trumpov sredin nagovor v Davosu, po katerem bo gostil večerjo za gospodarstvenike in jim razlagal novo ameriško politiko. Pričakovati je tudi številna dvostranska srečanja Trumpa – z voditelji Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije, Kanade in predsednico evropske komisije. Ameriška delegacija bo v Davosu nadaljevala pogovore o sklepanju miru v Ukrajini, tudi s posebnim odposlancem Vladimirja Putina Kirilom Petkovom.
V Davosu bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki bi se ob robu vrha lahko sešel s Trumpom. Srečanje ni potrjeno, podlago zanj pa so z dogovarjanjem o podrobnostih v osnutkih sporazumov o ameriških varnostnih jamstvih Ukrajini in povojni obnovi v minulih dneh gradili pogajalci obeh držav. V Kijevu so nakazovali, da bi v Davosu lahko oba sporazuma že podpisali.