Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije je opravil pregled izvajanja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1969, pri čemer je danes podal novo razlago obveznosti iz te pogodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Države, ki so podpisale to mednarodno konvencijo, morajo zagotoviti obsežna nadomestila za škodo, ki izhaja iz neposredne in posredne vpletenosti v transatlantsko trgovino z afriškimi sužnji, piše v danes objavljenem dokumentu CERD. Kot so še poudarili pri ZN, popravljanje krivic na tem področju združuje širok spekter ukrepov, tako denarnih in nedenarnih kot tudi strukturnih.
Konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je do danes podpisalo in ratificiralo 182 držav po vsem svetu, med njimi tudi ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Portugalska in druge države, ki so bile v preteklosti močno vpletene v trgovino s sužnji. V mnogih od naštetih držav se temnopolte osebe še danes soočajo z rasno diskriminacijo in revščino.
"Soočanje z zgodovinsko krivico je neločljivo povezano z bojem proti sodobni rasni diskriminaciji," je ob objavi dokumenta ZN za AFP povedala članica CERD in pravnica Pela Boker-Wilson. Ugotovitve odbora so po njenih besedah prinesle paradigmatski premik v opredelitvi odškodninske pravičnosti od preproste zgodovinske odgovornosti k sodobni pravni obveznosti.
Čeprav ugotovitve CERD niso pravno zavezujoče, imajo po besedah Boker-Wilson znatno avtoritativno težo. Uradniki jih lahko namreč uporabljajo kot podlago za pravno presojo, sodišča pa kot orodje za razlago ter v podporo sodnim sporom.
Nova analiza izvajanja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije sledi marčevski resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero so suženjstvo v Afriki opredelili kot najhujši zločin proti človečnosti. Resolucijo je podprla večina članic, proti pa so glasovali ZDA, Izrael in Argentina.
