Zaradi naraščajočih cen energentov je devetnajst članic EU na nacionalni ravni že sprejelo različne kratkoročne ukrepe, s katerimi poskušajo ublažiti posledice podražitev za prebivalce in gospodarstvo, denimo z znižanjem DDV, z energetskimi vavčerji za najranljivejše dele družbe ali z določanjem zgornjih cen energentov. Takšne ukrepe, ki jih je pred tedni kot možnost naštevala že evropska komisija, bodo lahko članice same sprejemale tudi v prihodnjih mesecih. Kratkoročni ukrepi na ravni EU namreč včeraj, ko so se v Luksemburgu na izrednem sestanku pogovarjali ministri držav članic, pristojni za energetiko, sploh niso bili na mizi. »Ni ene rešitve, ki bi bila uporabna za vse,« je o skupnih kratkoročnih ukrepih blaženja visokih cen dejala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson in pojasnila, da se pristop članic razlikuje zaradi specifične energetske mešanice in davčne politike.
Na zasedanju ministrov EU je postalo tudi jasno, da imajo članice še naprej zelo različna stališča o tem, kako se z energetsko krizo soočiti na srednji in dolgi rok. Do razhajanj prihaja tako pri vprašanju, ali je potreben poseg v obstoječi skupni model določanja cene električne energije, kot glede tega, kako naj se vzpostavijo morebitne skupne evropske nabave in rezerve zemeljskega plina.
Neenotnost o tem, ali so ukrepi na ravni EU potrebni
»Nismo enotni, ali je treba sprejeti skupne intervencijske ukrepe na ravni EU,« je razhajanja opisal minister za promet in infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je v imenu predsedujoče države Svetu EU vodil ministrsko zasedanje. Španija, Češka, Grčija in Francija bi spremenile model določanja cen električne energije na trgu na debelo, kjer ima po njihovem mnenju cena zemeljskega plina prevelik vpliv. Ta začne pritiskati na končno ceno, kadar pride do velikega povpraševanja po električni energiji, ko je cena plina visoka. Kadar je povpraševanje po elektriki nizko, pa na končno ceno najbolj vpliva cena energije iz obnovljivih virov. Posamezne članice EU želijo, da se pri določanju končne cene električne energije razveže obnovljive vire in zemeljski plin. »Končna cena elektrike bi bila njuna povprečna cena,« je zamisel držav, naklonjenih reformi, opisala komisarka Simsonova in pristavila, da je pri takšnem modelu nejasno, kako bi deloval v praksi, prišlo pa bi lahko tudi do grožnje podnebnim ciljem EU.
O skupni evropski nabavi plina
Španija, ki jo je energetska kriza močno prizadela (včeraj so potrdili pomoč za plačilo energetskih stroškov 1,2 milijona gospodinjstvom), je celo predlagala, da bi države lahko začasno izstopile iz skupnega modela oblikovanja cen in jih določale samostojno. »Zdajšnji tržni sistem predstavlja stabilen model,« se je proti predlogu izrekla Simsonova. Enako so bile proti Nemčija, ki je največji porabnik električne energije na evropskem trgu, in še osem drugih držav članic.
Brez konkretnega napredka se je končala tudi razprava o morebitni vzpostavitvi skupnih evropskih nabav zemeljskega plina in postavitvi skladišč tega energenta za izredne razmere. Za preučitev takšne možnosti so komisijo pooblastili evropski voditelji. Simsonova je pojasnila, da bi lahko določeni evropski operaterji kupovali zemeljski plin kot skupno evropsko rezervno nabavo. Ti posli pa ne bi nadomestili samostojnih nakupov zemeljskega plina s strani gospodarskih subjektov.
