Dublinska uredba je določala, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna prva država članica, v kateri je bila vložena. To je bila kot država na zunanji meji EU pogosto Italija, ki je bila vstopna točka v Unijo za stotisoče prebežnikov, ki so tja pogosto prispeli prek Sredozemskega morja.
Države članice so se tako lahko v skladu z uredbo odločale za vračanje prosilcev za azil v Italijo – med letoma 2018 in 2022 jih je bilo vrnjenih približno 17.600 –, ki pa je leta 2022 sporočila, da zaradi preobremenjenosti azilnega sistema z določenimi izjemami vrnjenih migrantov ne more več sprejemati. Vračanje v skladu z uredbo od takrat v pretežni meri miruje.
Dublinsko uredbo je v junija uveljavljenem paktu o migracijah in azilu nadomestila uredba o upravljanju azila in migracij (AMMR), ki še vedno kot primarno odgovorno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito določa državo vstopa, po novem pa vključuje tudi obveznost za prosilce, da jo vložijo že tam.
Po uveljavitvi novih pravil je sedaj več držav že javilo, da bo vračanje prosilcev za azil v Italijo obnovilo, pri čemer Rim zavrača sprejem tistih, katerih primeri segajo v obdobje pred uveljavitvijo sprememb sredi junija.
Kot prva država je vnovično vračanje tako v Italijo kot tudi Grčijo ta teden naznanila Nemčija, a naj bi Italija za zdaj prošnje Berlina zavračala. Zunanja ministra obeh držav Antonio Tajani in Johann Wadephul sta se v luči nesoglasij v sredo v telefonskem dogovoru dogovorila za tesnejše usklajevanje pri vprašanju migracij in se zavzela za največjo možno zaščito na zunanjih mejah EU.
Vračanje prebežnikov, ki so bili po uveljavitvi novega sistema v Italiji registrirani v podatkovnem sistemu Eurodac, je napovedala tudi Švica, ki sicer ni članica EU, a je pristopila k paktu. Organizirali naj bi že prve lete za vračanje, premestitve naj bi se začele konec avgusta.
Enako ukrepanje so napovedale tudi Avstrija, Finska in Švedska. "Menimo, da uveljavitev uredbe o upravljanju azila in migracij omogoča obnovo premestitev v Italijo in jih trenutno že pripravljamo," je sporočilo finsko notranje ministrstvo.
Dogajanje je sprožilo polemiko tudi v politiki. Vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein je v četrtek menila, da gre pri dogajanju za učinek bumeranga, potem ko je Italija zaradi množičnega navala migrantov v špansko eksklavo Ceuta na severu afriške celine nedavno začasno uvedla mejni nadzor za prihode iz Španije.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes zatrdila, da med določili novega pakta o migracijah in italijansko odločitvijo za začasen nadzor ni nikakršne povezave, pakt pa da pravzaprav ščiti Italijo.
"Nova pravila glede obravnave prošenj za azil prinašajo veliko večjo zaščito za državo prvega vstopa, z okrepitvijo načela varne tretje države, ki ga zagovarja Italija, pa bo lažje izvajati pospešene repatriacije," je sporočila. Poudarila je še, da je njena vlada od leta 2023 zavrnila 80.000 prošenj za sprejem prosilcev za azil iz drugih držav.