Libanonski in izraelski uradniki so se prejšnji teden prvič po več desetletjih neposredno sestali, kar je sprožilo jezo Hezbolaha in njegovih zaveznikov. Po začetku veljavnosti premirja je libanonski predsednik Joseph Aoun večkrat poudaril, da bo Bejrut nadaljeval pot pogajanj z Izraelom.
"Ta pogajanja niso znak šibkosti. Niso umik. Niso popuščanje. So odločitev, ki izhaja iz močne vere v naše pravice in skrbi za naše ljudi ter naše odgovornosti, da z vsemi možnimi sredstvi zaščitimo našo državo," je predsednik v petek dejal v izjavi za libanonsko televizijo.
"Zavračamo pogajanja z izraelsko okupacijsko silo. Ta pogajanja so nesmiselna. Za pogajanja je potreben libanonski konsenz o spremembi smeri," pa je prejšnji teden povedal vodja gibanja Hezbolah Naim Kasem, kot navaja katarska Al Jazeera.
Prvi krog pogovorov sta 14. aprila vodila libanonska veleposlanica v Washingtonu Nada Hamadeh in njen izraelski kolega Jehiel Leiter, pod pokroviteljstvom ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia.
Hezbolah je kmalu po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu začel obstreljevati Izrael, ta pa je bombardiral Libanon in zavzel več ozemelj na jugu države. Po začetku veljavnosti premirja je predsednik ZDA Donald Trump v petek dejal, da je Izraelu prepovedal napade na Libanon, kar pa obojestranskih napadov očitno ni povsem ustavilo.
